V doseganje obrambnih in vojaških ciljev nameravajo države EU vložiti na stotine milijonov evrov. Do nedavnega so se banke na vse pretege otepale financiranja obrambno-vojaške industrije. Razlog za to so bila tako imenovana pravila ESG, ki opredeljujejo okoljske, družbene in upravljalske vidike pri poslovanju podjetij, na podlagi katerih banke, premoženjski in pokojninski skladi vlagajo sredstva. Toda v zadnjem času se za financiranje obrambno-vojaške industrije ogrevajo številne finančne organizacije doma in v tujini.
S ciljem olajšati financiranje obrambno-vojaške industrije državam članicam Nata in njegovim zaveznicam je bila pred meseci ustanovljena neprofitna institucija, imenovana Defence, Security and Resilience Bank (DSRB), in sicer kot inkubator za ustanovitev istoimenske multilateralne neprofitne banke. Vodstvo institucije DSRB vključuje nekdanje visoke uradnike Nata in mednarodne bankirje. Pobudo za ustanovitev DSRB je doslej podprlo že nekaj ogromnih bančnih skupin, ki se v bančništvu uvrščajo v svetovno špico: J. P. Morgan, Commerzbank, ING Bank, Deutsche Bank …
Kot so avgusta pojasnili v ING Bank, bodo sodelujoče banke v okviru novoustanovljene banke posameznim državam po vsej Evropi in v indijsko-pacifiški regiji pomagale pri dostopu do trgov obveznic in pritegnitvi vlagateljev za njihove obrambne potrebe, hkrati pa bodo zagotavljale strokovno znanje o instrumentih državnega posojanja, strukturiranju kapitala, upravljanju tveganj in obveznosti, svetovale bodo tudi pri bonitetnih ocenah. Zastavljen cilj je zbrati okoli 115 milijard začetnega kapitala. Katere države bodo ustanoviteljice nove obrambne banke, ta hip še ni znano.
Cenejše zadolževanje
Prednosti, ki jih neprofitna institucija DSRB izpostavlja ob ustanavljanju nove obrambne banke, so številne. Kapitalski vložek, ki ga bodo prispevale države ustanoviteljice, ne bo povečeval javnega dolga posameznih državah. To je pomembno zato, ker načrtovane naložbe za obrambo izpodrivajo naložbe v zdravstvu, izobraževanju in infrastrukturi, obenem pa se številne vlade srečujejo s strogimi omejitvami pri najemanju državnih posojil. Ena od pomembnih prednosti bo dostop do cenejših posojil za številne države članice Nata, vključno s Slovenijo, glede na to, da naj bi imela nova banka bonitetno oceno AAA. Okoli 70 odstotkov držav članic Nata ima namreč bonitetno oceno nižjo od AAA, kakršno ima na primer Nemčija, kar pomeni, da se morajo zadolževati po višjih obrestnih merah.
In kakšne spremembe se pri financiranju obrambno-vojaške industrije dogajajo v Sloveniji? Po pojasnilih ministrstva za obrambo se je v zadnjem času odnos poslovnih bank do obrambne industrije pozitivno spremenil. »Nekatera podjetja so od bank že dobila posojila oziroma zavarovanja za bančne garancije.« Zainteresiranim bankam so na obrambnem ministrstvu posredovali vse relevantne informacije o razvojnih projektih in podpori pri proizvodnji. »Pri bankah smo zaznali zelo pozitivne odzive,« so dodali na ministrstvu. Te navedbe je potrdil Miloš Milosavljević, lastnik in direktor Valhalle Turrets, inženirskega podjetja, specializiranega za ustvarjanje naprednih daljinsko vodenih oborožitvenih sistemov. »Transakcijskih računov banke več ne zapirajo, kar se je dogajalo še v bližnji preteklosti. Pridobimo lahko bančne garancije, kar v preteklosti ni bilo možno, in tudi posojila.«
Financiranje obrambne industrije ni prepovedano
Pred dnevi je viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer povedala, da je financiranje obrambne industrije del odločitev banke, kar zadeva regulatorne zahteve, in da posojanje sredstev obrambni industriji terja nekoliko več poročanja, ni pa za banke prepovedano. Po pojasnilih SID banke lahko ob določenih omejitvah namena financirajo tudi podjetja, ki delujejo v obrambni industriji. »Financiranja tovrstnih dejavnosti SID banka ni nikoli kategorično omejevala. Vsako vlogo presojamo individualno, skladno s svojo politiko financiranja, zakonodajo ter etičnimi in trajnostnimi načeli.« Ker se v OTP banki zavedajo strateškega pomena podpore nacionalnim in evropskim obrambnim ekosistemom, so vzpostavili individualen pristop pri financiranju dejavnosti, povezanih z obrambno industrijo. »Vsakega partnerja na tem področju obravnavamo posamično ter skladno z našimi internimi politikami, etičnimi standardi in veljavnimi regulatornimi zahtevami.«
Po drugi strani obstajajo banke, v katerih do financiranja obrambno-vojaške industrije ostajajo še naprej zadržani. V Unicredit Bank so dejali, da je vse, kar počnejo pri financiranju obrambne oziroma vojaške industrije, vedno skladno z njihovo politiko do obrambnega sektorja. Ta se že vrsto let ni spreminjala in med drugim izrecno prepoveduje financiranje nekonvencionalnega orožja, kot so protipehotne mine in jedrsko orožje, in aktivnih vojnih območij. V Novi Ljubljanski banki (NLB) so povedali, da se standardi ESG in druga načela, ki so jim zavezani, ne spreminjajo. Skladno z njimi se izogibajo financiranju dejavnosti, ki bi lahko škodile ljudem, družbi ali okolju. Povrhu tega imajo glede financiranja nekaterih dejavnosti postavljene stroge izključitvene pogoje, ki zajemajo financiranje proizvodnje ali trgovine z orožjem in strelivi, vključno z razvojem, proizvodnjo, trgovino ali distribucijo jedrskega, biološkega in kemičnega orožja, protipehotnih min in kasetnega streliva ter streliva, ki vsebuje osiromašeni uran. »Temu ostajamo trdno zavezani tudi v prihodnje in se še naprej osredotočamo na financiranje projektov, ki prispevajo k razvoju in gospodarski rasti v regiji jugovzhodne Evrope, kjer delujejo naše banke in ostala podjetja. To pomeni, da smo vsekakor pripravljeni sodelovati pri financiranju produktivne infrastrukture, kot so železniške in cestne povezave, komunikacijske povezave, energetski tokovi … – infrastrukture, ki je v interesu celotne družbe ter ki zagotavlja njeno robustnost in odpornost,« so dejali v NLB.
