Po več letih pogajanj sta Evropska unija in Indonezija zaključili pogajanja o trgovinskem sporazumu, s katerim bo ta azijska država prvič odprla svoj trg za alkoholne pijače iz Evrope.
Vendar so se v Bruslju pod pritiskom indonezijskih pogajalcev – gre namreč za državo z največ muslimani na svetu – strinjali, da o tem ne bodo javno govorili.
V uradnih sporočilih evropske komisije o sporazumu ni alkohol omenjen niti enkrat. »Tega ne obešamo na veliki zvon zaradi občutljivosti naših partnerjev,« je za bruseljski Politico povedal visoki uradnik EU, ki je želel ostati anonimen.
Napeto diplomatsko ravnotežje
Pogajalci EU so opisali napeto zakulisno vzpostavljanje ravnotežja med poslovnimi interesi evropskih izvoznikov na eni in spoštovanjem strogega kulturnega in verskega stališča Indonezije do alkohola na drugi strani. »Nekateri pogajalci z indonezijske strani so nam govorili: 'S tem poslom tvegam svoje življenje,'« v Bruslju opisujejo potek pogajanj.
Tiho odpiranje trga
Dogovorjene kvote so skromne, 1985 ton za vino in 400 ton za žgane pijače, carine pa petodstotne. Toda v državi, kjer je bil uvoz alkohola dolgo tabu, tudi ta majhen korak pomeni simbolični premik.
Da bi še dodatno zmanjšali pozornost, so uradniki EU obseg izvoza zapisali v tonah namesto v hektolitrih in s tem dosegli, da so »številke videti manjše«.
Alkohol na Baliju
Indonezija je med najmanjšimi porabniki alkohola v jugovzhodni Aziji – le 0,1 litra čistega alkohola na prebivalca na leto. Dostop do te vrste omame je močno omejen predvsem zunaj večjih mest in turističnih območij, javno mnenje pa liberalizaciji ni naklonjeno.
Drugače je na Baliju, turistično najbolj obleganem otoku v državi: povpraševanje po alkoholu tam ni niti najmanj simbolično. In prav takšna območja so glavna tarča evropskih pogajalcev: tja, kjer alkohol že zdaj teče v potokih, pripeljati izdelke iz Evropske unije. »Naš cilj so turisti,« je dejal visoki uradnik EU.