»V Gozdarstvu Grča sem bil slab gospodar. V življenju se nisem nikoli dobro počutil, če sem delal dve stvari hkrati. Poleg tega so se odprle nove investicijske priložnosti,« je Blaž Miklavčič, ki je bil na lestvici najbogatejših Slovencev revije Manager s 37,4 milijona evrov premoženja lani uvrščen na 83. mesto, pojasnil prodajo kočevskega podjetja. To pod njegovo taktirko v lesnopredelovalni industriji ni naredilo napovedanega preboja.
Načrti Miklavčiča, v preteklosti šefa Slovenskih železnic, danes pa lastnika GH Holdinga, enega največjih gradbenih podjetij v Sloveniji, so bili v Gozdarstvu Grča velikopotezni. Zmogljivost dveh žag v Kočevju in Ribnici, ki je pred prevzemom znašala okoli 40.000 kubičnih metrov letno, je nameraval povečati na 250.000 kubičnih metrov. Za predstavo, multinacionalka BSW Timber, ki je leta 2021 prešla iz škotskih v avstrijske roke, je pred leti načrtovala postavitev ogromne žage na Štajerskem, ki bi zmogla letno razrezati 300.000 kubičnih metrov lesa. Miklavčičeve ambicije so bile, da bi Gozdarstvo Grča postalo največji ponudnik polizdelkov iz lesa, posekanega v Sloveniji, kar mu še zdaleč ni uspelo. Po njegovih besedah so se zastavljeni načrti uresničili le delno.
Do leta 2016 je imelo Gozdarstvo Grča, tako kot trinajst drugih podjetij, koncesijo za sečnjo v državnih gozdovih, ki obsegajo približno petino slovenskih gozdov. Odtlej z državnimi gozdovi gospodari družba Slovenski državni gozdovi (SiDG). Še pred izgubo koncesije se je Gozdarstvo Grča spopadalo z rdečimi številkami, k čemur je prispevala tudi predimenzionirana naložba v polnilnico vode Costella, ki jo je kasneje prevzela propadla skupina Agrokor, pred nekaj meseci pa je končala v lastništvu poslovneža Joca Pečečnika. Ta se je zanimal tudi za nakup Gozdarstva Grča.
Izgubarsko poslovanje
V lastniško strukturo Gozdarstva Grča je Miklavčič vstopil leta 2017, ko je od bank upnic odkupil terjatve do kočevskega podjetja, nato še delnice od lastnikov, čemur je sledila dokapitalizacija. Za nakup linije za proizvodnjo polizdelkov iz listavcev v višini 1,55 milijona evrov je bila Gozdarstvu Grča leta 2019 odobrena polmilijonska državna subvencija. Med poslovnimi dogodki velja izpostaviti prodajo poslovne stavbe družbi SiDG za dobrih 900 tisočakov leta 2021. Del stavbe je pred tem SiDG najemal za 12.000 evrov mesečno. Najemnine za celotno poslovno stavbo so Gozdarstvu Grča leta 2020, kot je razvidno iz letnega poročila družbe, prinesle skoraj 256.000 evrov, leto pred tem, v predkoronskem letu, pa 317 tisočakov.
Gozdarstvo Grča je lani ustvarilo 10,44 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo 31 odstotkov več kot leto pred tem. Po dobičkonosnem letu 2021, ko je čisti dobiček znašal dobrih 255.000 evrov, je podjetje lansko leto zaključilo v rdečih številkah – izguba je znašala okoli 552.000 evrov. Miklavčič jo je pojasnil kot posledico odpisov vrednosti premoženja. Finančne obveznosti so konec lanskega leta znašale 2,44 milijona evrov. Koliko je iztržil od prodaje Gozdarstva Grča, Miklavčič ni hotel razkriti, povedal pa je, da si je s prodajo podjetja povrnil vložena sredstva. Ob tem je poudaril, da mu je bil pri prodaji ključni cilj najti takšnega prevzemnika, ki bo s kočevskim podjetjem dolgoročno dobro gospodaril. Po neuradnih podatkih je Miklavčič s prodajo Gozdarstva Grča iztržil okoli štiri milijone evrov.
Načrtovana zmerna rast
Novi lastnik Gozdarstva Grča je prek podjetja ADM razvoj postal znani slovenski poslovnež Marko Mohar. ADM je sicer polovični lastnik skupine MSIN (polovičnega posredno obvladuje Matjaž Satler), ki ima večinske deleže v številnih podjetjih: Cetis, Donit Tesnit, KIG … Kot je povedal Mohar, namerava Gozdarstvo Grča najprej prestrukturirati, nato pa ga razvijati. »Velikopoteznih načrtov nimam, želel pa bi, da se podjetje vsako leto po malem razvije in zraste, podobno kot zmerne letne rasti dosegajo v poljedelstvu. Pomemben cilj je, da se hlodi ne bodo vlekli iz gozdov in prodajali v tujino. Namesto da z lesom v tujini dosegajo dodano vrednost, stremim k temu, da bo čim več dodane vrednosti lesa ustvarjene v Gozdarstvu Grča. Razvijati in proizvajati nameravam polizdelke iz lesa,« je dejal Mohar.
Koliko prihodkov od prodaje je lani ustvarila skupina MSIN, še ni znano, saj bilance še niso konsolidirane. Za predstavo, predlani so znašali dobrih 111 milijonov evrov, čisti dobiček pa okoli deset milijonov evrov. Sodeč po dostopnih nerevidiranih bilancah za nekatera hčerinska podjetja, so se prihodki skupine MSIN lani izrazilo povečali. Skupina Cetis, ki vključuje tudi škofjeloškega proizvajalca papirja in embalaže EGP, je lani prihodke od prodaje povečala za 52 odstotkov, na skoraj 120 milijonov evrov. Ob tem se je čisti dobiček povečal za spoštljivih 165 odstotkov in je znašal 19 milijonov evrov. V medvoškem Donitu Tesnitu, ki izdeluje tesnilne plošče, so se prihodki od prodaje povečali za 29 odstotkov, na 23,9 milijona evrov, čisti dobiček pa za 57 odstotkov, na 1,7 milijona evrov. Za KIG niso znani niti nerevidirani izkazi, podjetje, katerega temeljna dejavnost je proizvodnja registrskih tablic za avtomobile, pa je leta 2021 ustvarilo 13,3 milijona evrov prihodkov in 581.00 evrov čistega dobička.
