Hrvaška skupina Fortenova, ki je nastala na ruševinah Agrokorja Ivice Todorića, je na Mercatorjevi skupščini v drugi polovici junija kot edina lastnica odločila, da se bo Mercator preoblikoval iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo. Načrti so se udejanjili prejšnji teden.
Potem ko je na majski skupščini Fortenova podelila štiriletni mandat članom nadzornega sveta, med katerimi je bil ponovno imenovan profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Matej Lahovnik, je Mercatorjev lastnik na junijski skupščini odpoklical vse člane nadzornega sveta. Povedano drugače, po novem Mercator nima več nadzornega sveta, kar pomeni, da bodo nad njegovim poslovanjem bdeli neposredno iz Zagreba. Hkrati so bile Mercatorjevemu vodstvu, s predsednikom uprave Tomislavom Čizmićem na čelu, omejene pristojnosti: za posle nad 250.000 evri mora pridobiti predhodno soglasje Fortenove.
Po prevzemni ponudbi, ki so jo sprejeli le redki delničarji, in v naslednjem koraku, iztisnitvi delničarjev iz lastništva, je Fortenova aprila letos umaknila Mercatorjeve delnice z Ljubljanske borze. To med drugim pomeni, da Mercatorju odtlej ni več treba javnosti seznanjati s pomembnimi poslovnimi dogodki, prav tako mu ni več treba vsako četrtletje javno objavljati rezultatov poslovanja. Tako kot pri drugih večjih podjetjih se bo zainteresirana javnost z rezultati poslovanja lahko seznanjala enkrat na leto, do konca avgusta za preteklo leto.
Po številnih kolobocijah je lastništvo Mercatorja, kot zadnje solventne družbe v lasti propadlega Agrokorja, na Fortenovo prešlo lani spomladi. Kot izhaja iz podatkov sodnega registra, je bilo Mercatorjevo lastništvo po prehodu na skupino Fortenova obremenjeno z več kot 1,5 milijarde evrov zastavnih pravic. Ta znesek izhaja iz obveznic, ki jih je v zahtevnem sanacijskem procesu izdala Fortenova.
Konsolidaciji Mercatorjevega lastništva sledi združevanje poslovnih funkcij Mercatorja s Konzumovimi, ki je največja trgovska veriga v sosednji državi, obe družbi pa tvorita trgovsko divizijo Fortenove. »Po prenosu Mercatorja na Fortenovo se koordinirajo različne poslovne funkcije, predvsem z namenom večje poslovne učinkovitosti. Tak je recimo primer nabave, saj lahko s tem zagotavljamo večje sinergijske učinke združitve poslovnih sistemov,« so povedali v Mercatorju. Združevale se bodo tudi druge poslovne funkcije, najprej v BiH, smo izvedeli neuradno. »Za delovanje na trgu BiH je bilo ocenjeno, da je združitev poslovnih funkcij smiselna, saj s tem dosegamo višjo učinkovitost oziroma znižujemo stroške. Mercatorjeva blagovna znamka v BiH vsekakor ostaja, kar velja tudi za druge trge, saj blagovna znamka Mercator ostaja vodilna ne samo v Sloveniji, temveč tudi v regiji,« so povedali v Mercatorju. Po Agrokorjevem prevzemu Mercatorja leta 2014 je Mercatorjeve centre v BiH začel upravljati Konzum. Ob tem je bila le sprememba imena vzrok, da se je v številnih prodajalnah, predvsem v Republiki Srbski, čez noč izrazito zmanjšal promet.
Združevanje s Konzumom
Po ocenah poznavalca razmer, ki ni želel biti imenovan, obstaja možnost, da Mercator, četudi bo ohranil ime prodajaln, teh na bosanskem trgu ne bo več upravljal, temveč bodo upravljane iz Zagreba. Podobno velja za srbski trg, kjer je Mercator pred leti prevzel trgovsko verigo Roda, skupina Agrokor pa trgovsko verigo Idea. Kot so pojasnili v Mercatorju, so na vseh trgih soočeni z izrazito konkurenco, zato je dvigovanje učinkovitosti in poslovne uspešnosti vedno v ospredju. »Tak primer je tudi poslovanje podjetja Mercator – S (srbske hčerinske družbe, op. p.), ki upravlja tri različne blagovne znamke: Mercator, Idea in Roda. Gre za tri blagovne znamke, ki imajo tradicijo, svoje značilnosti, razlikujejo pa se tudi po formatih trgovin. Upravljanje treh blagovnih znamk zahteva dodatne investicije, zato že dalj časa podrobno analiziramo vse možne scenarije,« so dejali v Mercatorju. Dodali so, da so za srbski trg javno že izpostavili, da je to trg, ki je pred konsolidacijo trgovine, in da skupaj s Fortenovo analizirajo možne načine rasti na tem trgu.
Nasprotno od preteklih let letos še ni znano, kako je Mercator posloval lani, kako jo je odnesel med epidemijo covida. Iz nerevidiranih izkazov poslovanja v preteklem letu je razvidno, da je matična družba Mercator, d. d., lani pridelala dobre tri milijone evrov izgube (leta 2021 je izguba znašala 55,42 milijona evrov). Prihodki od prodaje so se znižali za tri odstotke, na 1,22 milijarde evrov. V Mercatorju so pojasnili, da se nerevidirane številke poslovanja razlikujejo od revidiranih, vendar slednjih niso želeli razkriti, prav tako pa niso pojasnili, kako je skupina Mercator poslovala leta 2021. Povedali pa so, da je na lanskoletno poslovanje negativno vplivala predvsem uvedba ukrepa PCT za trgovske centre, kar je v slednjih bistveno omejilo število kupcev. »To nas je hkrati postavilo v nekonkurenčen položaj s trgovci, ki svojih trgovin nimajo v trgovskih centrih.« Na poslovanje je negativno vplivalo tudi dolgotrajno zaprtje poslovanja divizije M Tehnika, z velikimi omejitvami pa se je soočala tudi veleprodaja zaradi zaprtja restavracij, šol in drugih ustanov, ki so poslovni partnerji veleprodaje.
Rast vseh stroškov
Na letošnje poslovanje negativno vpliva povečevanje vseh stroškov, pri čemer pomembno rast predstavljajo stroški energentov. »Določene energente nam je uspelo zakupiti vnaprej. Pripravljamo vrsto aktivnosti za zniževanje negativnih vplivov stroškov energentov v prihodnjem letu,« so povedali v Mercatorju. Pozorno spremljajo tudi aktivnosti slovenske in drugih vlad, ki so oziroma bodo namenjene zniževanju cen energentov. Ob tem so poudarili, da izvajajo prevoz in distribucijo blaga, ki je namenjeno preskrbi prebivalstva in ustanov (šole, vrtci …), ter da so velik porabnik elektrike in plina.
