Medtem ko se je vlada odločila, da bo obrambne izdatke že letos in ne šele leta 2030 povečala na dva odstotka BDP, kar na letni ravni pomeni 330 milijonov evrov več sredstev od prvotno načrtovanih, je mariborskemu grozdu zelenih tehnologij Teces, ki ga je leta 2001 ustanovilo več slovenskih podjetij in fakultet, uspel veliki met. Na razpisu evropskega obrambnega sklada (European Defence Fund) je bil namreč potrjen mednarodni strateški projekt Sentinel, ki ga bo koordiniral Teces. Evropski obrambni sklad je glavni instrument EU za podporo sodelovanja na področju obrambnih raziskav in razvoja, s proračunom 7,3 milijarde evrov v obdobju 2021–2027.
Projekt, ki je vreden 57 milijonov evrov, ima cilje povečati operativno učinkovitost in taktično avtonomijo premestljivih vojaških oporišč in operacij, zmanjšati logistični odtis ter povečati učinkovitost in prilagodljivost oskrbe z energijo. V okviru projekta bo razvitih in na podlagi sodelovanja z oboroženimi silami testiranih 17 ključnih energetskih zmogljivosti, ki vključujejo napredne energetske tehnologije, izboljšano mobilnost, digitalne energetske rešitve in integracijo pametnih omrežij. Vse rešitve bodo testirane v realističnih vojaških scenarijih v različnih podnebnih razmerah.
Razpisanih 910 milijonov evrov
Po podatkih, ki jih Teces navaja na svoji spletni strani, je potrditev projekta Sentinel (Sustainable Energy Capabilities for Enhanced Military Camps and Operations) pomemben mejnik pri uresničevanju dolgoletne strateške usmeritve Tecesa in je rezultat aktivnega delovanja v okviru slovenskega partnerstva za energijo in okolje na obrambnem področju (SiEnE), ki sta ga leta 2020 sklenila Teces in ministrstvo za obrambo (Mors). V okviru projekta bo Teces usklajeval delo mednarodnega konzorcija 41 partnerjev iz 15 držav članic EU, Mors pa bo koordiniral delo 12 obrambnih ministrstev. Vodilna in koordinacijska vloga Tecesa in Morsa v tako strateško pomembnem projektu, ki naslavlja krepitev energetske odpornosti obrambnih zmogljivosti držav članic EU, pomeni ponovno izkazano izjemno zaupanje mednarodnega obrambnega okolja v Slovenijo, kar je rezultat dolgoletnega in doslednega strokovnega dela, ocenjujejo v Tecesu.
V mednarodni projekt je vključenih šest slovenskih partnerjev, ki so člani Tecesa. Poleg podjetij Robotina, Smartis in OneDrone so to še ljubljanska fakulteta za elektrotehniko in fakulteta za strojništvo ter mariborska fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Podjetje Robotina s Kozine, ki se ukvarja z zagotavljanjem opreme in rešitev za avtomatizacijo in digitalno transformacijo, je lani prihodke od prodaje povečalo za dobrih 30 odstotkov na okoli šest milijonov evrov, pri čemer je čisti dobiček znašal 226.000 evrov.
Podjetje OneDrone iz Ljubljane, ki se ukvarja s prodajo dronov in implementacijo rešitev na različnih področjih, je v letu 2024 prihodke od prodaje povečalo za 12 odstotkov, na 2,4 milijona evrov ter ustvarilo 143.000 evrov čistega dobička. Ljubljanski Smartis, ki se ukvarja z informacijsko tehnologijo, letnega poročila o poslovanju v preteklem letu še ni objavil, leta 2023 pa je ustvaril 13,8 milijona evrov prihodkov od prodaje in 761 tisočakov čistega dobička.
Na razpis evropskega obrambnega sklada je bilo prijavljenih 297 projektnih predlogov, za sofinanciranje pa je bilo izbranih 62 obrambnih raziskovalnih in razvojnih projektov v skupni vrednosti 910 milijonov evrov. Po pojasnilih evropske komisije bodo ta sredstva namenjena za vzpostavitev močne in inovativne obrambne industrije v EU. Namen teh naložb je odpraviti ključne vrzeli v zmogljivostih, kot sta mobilnost sil in obramba pred brezpilotnimi letali, z inovacijami in sodelovanjem med evropsko znanostjo in industrijo.
