Po podatkih statističnega urada ima v Sloveniji zelo dobro razvite (napredne) digitalne veščine le petina prebivalstva. Delež oseb brez digitalnih veščin je največji v starostni skupini od 65 do 74 let, znaša 45 odstotkov, kar je nad povprečjem EU-27 (41 odstotkov). Prav tako tistim s šibkimi digitalnimi spretnostmi že grozi digitalna izključenost. Leta 2040 naj bi bilo v starostni skupini nad 65 let skoraj 30 odstotkov prebivalcev Slovenije.
Ta dvojnost je vklopila alarm ekipi socialnega podjetja Simbioza. »Ne smemo si zatiskati oči pred demografskimi spremembami. Rešitev je v medgeneracijskem sodelovanju,« poudarjajo. Že deset let aktivno odpravljajo razkorak med generacijami ter stereotipe mlajših o starejših in obratno. Posebno pozornost namenjajo krepitvi digitalne vključenosti. Direktorica Ana Pleško pojasnjuje, da se je Simbioza razvila pred desetimi leti iz projekta Simbioza@ e-pismena Slovenija, ki je starejšim ponujal tedenske računalniške delavnice, ki so jih izvajali mladi, vključil je več kot 50.000 udeležencev. Opaža, da starejši postajajo bolj samozavestni in samostojni pri uporabi sodobnih tehnologij, kar prispeva k večji socialni vključenosti. Ob 10. obletnici delovanja je 400 zbranih v Mozirskem gaju nagovoril Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost: »Videli smo, kako so se mnogi starejši naučili uporabljati tehnologijo za ohranjanje stikov s svojimi bližnjimi, za dostop do informacij in storitev, ki so jim prej bile težje dostopne. Prav tako smo videli, kako so mladi mentorji pridobili dragocene veščine poučevanja, potrpežljivosti in empatije, kar jim bo zagotovo koristilo v njihovem nadaljnjem življenju in karieri.« Tovrstni programi niso namenjeni zgolj učenju uporabe pametnih telefonov, računalnikov ali aplikacij. So mnogo več. Gre za krepitev medgeneracijskih vezi, za izmenjavo življenjskih izkušenj in znanj, ki presegajo meje starosti. Žiga Vavpotič, soustanovitelj in pobudnik Simbioze, pravi: »Slovenija zamuja zanimivo priložnost, da bi projekti, kot je Simbioza, postali prepoznaven izvozni artikel naše države. Me pa še vedno navdušuje tehnološka zvedavost moje babice, ki s tablico osvaja svet.«
Digitalna vključenost
Polona Baloh Kremavc, direktorica študijskih programov fakultete DOBA, poudarja, da nenehno izobraževanje in učenje vplivata na razvoj posameznika, družbe, države in sveta nasploh. »Pri spodbujanju vseživljenjskega učenja so pomembni izobraževalni pristopi, ki posameznikom omogočajo, da učenje prilagajajo svojim potrebam. Z online izobraževanjem širimo dostopnost in fleksibilnost izobraževanja. Študij je s sodobnimi pedagoškimi metodami prilagojen odraslemu zaposlenemu, ki že ima določena predznanja.« Prostore v centru mesta brezplačno oddajajo univerzi za tretje življenjsko obdobje, organizirajo več kot 30 dogodkov na to temo letno. Učenje je vseživljenjski proces – ne glede na starost se lahko vedno naučimo česa novega, se razvijamo in rastemo. Še več, digitalizacija skoraj ni več izbira, temveč je pričakovanje, ki postaja nujnost. Vlada je na tovrstne razvojne izzive odgovorila tudi s strategijo Digitalna Slovenija 2030, krovno strategijo digitalne preobrazbe naše države. V dokumentu je poudarjeno, da je za krepitev digitalne vključenosti treba neprestano skrbeti – za vrednotenje vplivov digitalne preobrazbe na otroke in mladostnike (tudi z vidika problematike varne in odgovorne rabe interneta), starejše, invalide, osebe s težavami v duševnem zdravju, intelektualnimi in drugimi oviranostmi in druge.
