Tudi Francijo pestijo podražitve energije in za zdaj vlada s subvencijami precej pomaga gospodinjstvom. V Franciji je zelo očiten problem s proizvodnjo elektrike, ker v zadnjih mesecih kar 27 od 56 jedrskih reaktorjev nenadoma ne dela. Glavni vzrok je ta, da jih v zadnjih desetih letih, ko sta predsednik Emmanuel Macron in njegov predhodnik François Hollande veliko govorila o postopnem zapiranju jedrskih elektrarn, niso ustrezno vzdrževali. Pogosto je vzrok ustavitve reaktorja korozija. Francozi pa tudi niso usposabljali strokovnjakov, ki bi skrbeli za vzdrževanje, tako da med drugim primanjkuje raznih specializiranih poklicev, kot so varilci. Pravzaprav je Francija zdaj uresničila Hollandov cilj, ko je zmanjšala delež jedrske energija pri proizvodnji elektrike s 75 na 50 odstotkov. A to se je zgodilo nehote, zaradi tehničnih problemov, in ob velikem zmanjšanju proizvodnje elektrike, tako da je Francija iz velikega izvoznika elektrike postala njen uvoznik.
Dolgoročno reševanje energetske krize
Zdaj poskuša Macron poleg ohranjanja starih jedrskih elektrarn in gradnje novih (prve bi začele delovati šele leta 2035) staviti tudi na vetrne elektrarne. Prejšnji teden je tako v zahodni Franciji, v Bretanji, odprl prvi veliki park vetrnih elektrarn, ki stoji nekaj kilometrov od obale in bo od konca leta zagotavljal elektriko za 700.000 ljudi. Ob tem slovesnem dogodku je poskušal izkoristiti sedanje kratkoročne težave z dobavo elektrike, tako da je napovedal dolgoročno pospešeno (»dvakrat hitrejšo«) postavljanje vetrnih, pa tudi sončnih elektrarn. Pri tem upošteva ocene ekonomistov, da bo Francija leta 2050 – ko naj niti v transportu, niti pri ogrevanju, niti v tovarnah ne bi več uporabljali nafte in zemeljskega plina – potrebovala 40 odstotkov več elektrike kot danes. »Vetrne elektrarne bodo leta 2050 proizvajale 40 gigavatov elektrike, kar pomeni 50 parkov vetrnih elektrarn, kot je ta,« je zdaj dejal v Bretanji. Očitno bodo ti parki večinoma ob morju, ker Francozi v svoji bližini nočejo vetrnih elektrarn, čeprav načeloma podpirajo njihovo širjenje. Sam Macron meni, da jih bo treba postavljati tudi v notranjosti. Nova podoba pokrajine z vetrnicami mladih ne moti, medtem ko starejši menijo, da kazijo okolico. Lažje je na primer s postavitvijo vetrnih elektrarn v notranjosti Španije, kjer ob koncentraciji prebivalcev v velikih mestih poselitev ni tako razpršena kot v Franciji. Francija je lani samo osem odstotkov elektrike proizvedla z vetrnimi elektrarnami, Velika Britanija in Španija 21 odstotkov, Nemčija 23 odstotkov, Danska celo 47 odstotkov, Slovenija pa smešnih 0,05 odstotka in je v EU na predzadnjem mestu, pred Slovaško.
Kratkoročno reševanje energetske krize
Za zdaj pa Macron rešuje hudo energetsko krizo predvsem s tem, da s proračunskim denarjem pomaga gospodinjstvom in manjšim podjetjem. Sredi septembra je njegova premierka Elisabeth Borne za prihodnjih 12 mesecev obljubila kar 45 milijard evrov za znižanje cen plina, elektrike in goriva, pa tudi za povišanje socialne pomoči nižjim slojem. »Brez te pomoči vlade bi se cene plina in elektrike v začetku leta 2023 povišale za več kot dvakrat,« je Bornova upravičila ta velikanski proračunski strošek. Ceni elektrike in plina, ki sta letos zaradi vladnih subvencij narasli samo za štiri odstotke, naj bi prihodnje leto povišali le za 15 odstotkov. V večini članic EU je pomoč države manjša in cene energije so veliko bolj poskočile. Francoska vlada pa na tak način preprečuje socialne napetosti, sicer pa je tudi za gospodarstvo dobro, da tako omejuje inflacijo in zmanjšuje pritiske na povišanje plač. Letos ima Francija v EU najnižjo inflacijo. Ta je dve odstotni točki nižja od povprečja v EU.
Bornova pa je vendarle tudi sporočila Francozom, da vlada ne bo mogla še naprej tako skrbeti za njihovo kupno moč, kot je to počela od začetka pandemije leta 2020. Vsekakor je ta pomoč francoske vlade lahko zdaj samo začasna, saj gre za preveliko breme za javne finance. Toliko bolj, ker se že povišujejo obresti za dolgove, Francija pa je med bolj zadolženimi evropskimi državami. Njen javni dolg znaša precej več kot sto odstotkov njenega letnega BDP. Vlada pa mora ali vsaj namerava več investirati v šolstvo, zdravstvo, pravosodje, razvoj industrije, predvsem pa v zeleni prehod. Za zdaj ima očitno še vedno prednost kupna moč Francozov in vsaj na videz se zdi, da to koristi francoskemu gospodarstvu. Brezposelnost je na primer še naprej najnižja v zadnjih 14 letih.
