»Šele v tretjem kvartalu pričakujemo, da bomo poslovali s pozitivno ničlo. Prodaja je nižja za 28 odstotkov, na padec pa vplivajo tako nižje prodajne količine kot nižje povprečne prodajne cene pigmenta titanovega dioksida. Nižje povpraševanje po tem proizvodu je predvsem posledica cenejšega kitajskega uvoza, neporabljenih zalog in nižjega povpraševanja po izdelkih, v katere je vgrajen pigment,« pravi predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok. Kljub slabšim poslovnim rezultatom pa so v Cinkarni zadovoljni, saj trenutno ta panoga, kot pravi Skok, »bije najhujšo bitko, mi pa smo še vedno na zgornjem robu«. Dodaja, da prihodki in poslovni izid – ta je, povečan za amortizacijo oziroma EBITDA, dosegel 17,9 milijona evrov – ne vključujejo prejete državne pomoči.

Številne posodobitve in zmanjševanje emisij

V Cinkarni ocenjujejo, da je gradbeništvo v Evropski uniji po epidemiji covida-19 še vedno v krču. Prav tako še ni saniran kitajski nepremičninski trg. »Titanov dioksid je sicer v modernem svetu nepogrešljiv, zato se bomo tudi mi osredotočili predvsem na njegov nadaljnji razvoj, izboljševanje kakovosti in možnosti uporabe v trajnostnih aplikacijah, ki imajo v sodobnem prehodu v zeleno gospodarstvo številne priložnosti,« napoveduje Skok. Meni tudi, da bo industrija pigmenta, tega v Cinkarni letno proizvedejo 65.000 ton, prihodnje leto dosegla ciklično dno. V prihodnjem letu načrtujejo dobrih 186 milijonov evrov prihodkov od prodaje in štiri milijone evrov čistega dobička. Ves čas pa denar namenjajo tudi novim investicijam. V Cinkarni, ki trenutno zaposluje dobrih 750 ljudi, katerih povprečna bruto plača znaša skoraj 2600 evrov, so sicer, kar zadeva prihodnost, optimistični. A opozarjajo, da bo veliko odvisno tudi od politike EU: ali bo zaščitila domačo industrijo ali je ne bo.