Posledice poplav in drugih vremenskih ujm, ki so zadnje čase pustošile po Sloveniji, bo zavarovalništvo med vsemi gospodarskimi panogami najbolj občutilo. Po ocenah poznavalcev razmer ne bo nobeno presenečenje, če bo katera od zavarovalnic letošnje leto zaključila v rdečih številkah.
Po neuradnih podatkih prve ocene kažejo, da bodo morale zavarovalnice za nastalo škodo zaradi poplav zavarovancem izplačati več kot 300 milijonov evrov, k čemur je treba prišteti še za okoli 100 milijonov evrov odškodnin po vremenskih ujmah junija in julija. Če upoštevamo, da so slovenske zavarovalnice od začetka leta 2006 do konca leta 2020 zaradi naravnih nesreč zavarovancem izplačale okoli 850 milijonov evrov odškodnin, to pomeni, da bodo morale zaradi vremenskih ujm v letošnjem letu izplačati približno polovico celotnega zneska, ki so ga pred tem skupaj izplačale v 15 letih. Dodatni udarec za poslovanje nekaterih zavarovalnic oziroma za njihovo dobičkonosnost sicer predstavlja nedavna ukinitev dopolnilnega zavarovanja.
Velika intenzivnost
naravnih nesreč
Zavarovalnice praviloma vstopajo v pozavarovalniške programe, ki omogočajo zavarovanje zavarovalnic. Po navedbah Slovenskega zavarovalnega združenja gre pri pozavarovanju za prenos dela nevarnosti ali tveganja, prevzetega z zavarovalno pogodbo s strani neposrednega zavarovatelja od zavarovanca, na drugega nosilca zavarovanja – pozavarovatelja, ki nima neposredne pogodbene povezave z zavarovancem. S tem se zavarovalnica lahko reši dela tveganj, ki presegajo zavarovalno zmogljivost zavarovatelja, ali tveganj, ki jih sam ne želi nositi. Pozavarovanje je razmeroma draga storitev, za zdaj pa še ni znano, kolikšen delež izplačanih škod bodo zavarovalnicam pokrile pozavarovalnice.
Kot je poudaril poznavalec razmer, ki ni želel biti imenovan, lahko pričakujemo, da bodo pozavarovalnice zaradi velikih škod po ujmah zavarovalnicam povečevale premije. Dražje zavarovanje bi lahko vplivalo na manj sklenjenih zavarovanj, s tem pa na povečevanje že tako naraščajoče zavarovalniške vrzeli. Ko so na agenciji za zavarovalni nadzor (AZN) pred enim letom opozorili na rast zavarovalniške vrzeli, so izpostavili, da je že leta 2017 generalni direktor zavarovalnice AXA Thomas Buber »opozarjal, da sveta v primeru nadaljevanja globalnega segrevanja kmalu ne bo več mogoče zavarovati. Pogostost in intenzivnost naravnih nesreč bo namreč prevelika.«
Veliko prizadetih v poplavah od zavarovalnic še zdaleč ne bo prejelo pričakovanih zneskov, zato se s številnimi vprašanji obračajo na AZN. Eno od temeljnih vprašanj je, kakšno nadomestilo za škodo lahko pričakujejo. To je odvisno od zavarovalnih kritij in višine zavarovalnih vsot. Če imajo gospodinjstva zavarovano tudi nevarnost poplave in meteorne vode, je najvišji znesek, ki ga lahko pričakujejo, znesek, ki je za tovrstne škodne primere določen z zavarovalno pogodbo. Toda zavarovanje izliva vode po opredelitvah v zavarovalnih pogojih zavarovalnic ne predstavlja zavarovanja pred nevarnostjo poplave in meteorne vode, odgovarjajo na AZN.
Od tržnega inšpektorata
do sodišča
In kaj je mogoče storiti, če ob sklenitvi zavarovanja za poplavo zavarovalni zastopnik ni podal informacije, da bo v primeru škodnega dogodka izplačan le del celotne škode? Pravice in obveznosti ne izhajajo le iz pojasnil zavarovalnega zastopnika, temveč so razvidne iz vsebine zavarovalne pogodbe in pripadajoče dokumentacije. »Vso zavarovalno dokumentacijo je treba pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe natančno preučiti in se prepričati, ali so zavarovalna kritja, zavarovalne vsote in drugi elementi zavarovalne pogodbe sprejemljivi in ustrezni,« pojasnjujejo na AZN. Zavarovalnice na trgu ponujajo zavarovanja z različnimi zavarovalnimi kritji in različno visokimi zavarovalnimi vsotami ob različnih zavarovalnih premijah, vendar za določene zavarovalne nevarnosti ponujajo zavarovalna kritja in zavarovalne vsote le do določenega limita, pojasnjujejo na AZN. Vsem, ki menijo, da je v posameznem primeru prišlo do zavajanja ali nepoštene poslovne prakse, svetujejo, naj se obrnejo na tržni inšpektorat.
Tistim, ki se z oceno nastale škode ne strinjajo, pa AZN svetuje, naj se obrnejo na zavarovalnice, ki imajo vzpostavljene postopke zunajsodnega reševanja sporov in notranje postopke razreševanja pritožb. Pritožba se običajno vloži na pritožbeno komisijo zavarovalnice, v primeru nestrinjanja z odločitvijo pritožbene komisije zavarovalnice pa se spor lahko rešuje tudi pri mediacijskem centru Slovenskega zavarovalnega združenja. Poleg tega se postopek lahko sproži pri varuhu dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu, ki deluje pri Slovenskem zavarovalnem združenju. V primeru neuspeha oziroma nezadovoljstva z odločitvijo v zunajsodnem reševanju spora je predvidena možnost sodnega varstva, ki se lahko uporabi neposredno kot prva možnost.
Zaradi katastrofalnih posledic poplave in mnogo večjega števila škodnih primerov, tako AZN, je mogoče pričakovati podaljšan čas do obiska cenilca. Popisi in cenitve škode najprej potekajo na tistih območjih, kjer razmere omogočajo varno izvedbo tovrstnih postopkov. Izplačilo škode pa se lahko izvede ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera. »Če obstaja temelj za izplačilo škode, vendar še ni ugotovljena dokončna višina škode, so možna tudi izplačila akontacij za škodo,« pojasnjujejo na AZN. Reševanje in likvidacija škodnih primerov pa bodo hitrejši, če bodo zavarovanci dosledno sledili navodilom, predvsem glede zagotavljanja ustreznih dokazil in v zvezi z obrazci, ki so dostopni na spletnih straneh zavarovalnic. Zavarovanci se lahko za pomoč obrnejo tudi na zavarovalne zastopnike.
