Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so julija oskrbeli več kot 181.000 potnikov, kar je 12 odstotkov več kot julija lani. Od začetka leta do konca julija so našteli več kot 870.000 potnikov, sedem odstotkov več kot v istem obdobju lani. Do konca leta pričakujejo približno 1,5 milijona potnikov – okoli tri odstotke več kot v rekordnem letu 2019, če izključimo nekdanje transferne potnike, ki so leteli prek Ljubljane na Balkan. Če te izgube ne bi bilo, bi raven iz leta 2019 dosegli že letos.
Letos je Brnik pridobil šest novih povezav: Eurowings leti v Düsseldorf, KLM v Amsterdam, Air Albania v Tirano, Airbaltic v Las Palmas, Easyjet v Manchester in Vueling v Barcelono. Slednja družba bo od 16. novembra letela dvakrat tedensko, med prazniki pa trikrat. »Nova povezava z Barcelono krepi našo povezljivost z južno Evropo in potnikom ponuja privlačne letalske možnosti,« poudarjajo pri Fraportu Slovenija. Poleg novih linij so obstoječe okrepili Lufthansa (Frankfurt), Swiss Air (Zürich), Turkish Airlines (Carigrad), British Airways, Easyjet in Wizz Air.
Subvencije in gospodarska perspektiva
Vlada letalsko povezljivost že več let podpira s subvencioniranjem izbranih linij. Leta 2025 je na voljo 1,35 milijona evrov, za leti 2026 in 2027 po 1,2 milijona evrov. Trenutno so podprte štiri povezave: Norwegian Air (København), Luxair (Luxembourg), Eurowings (Düsseldorf) in Airbaltic (Riga). Na zadnjem razpisu sta bila izbrana Airbaltic za Las Palmas in Air Albania za Tirano, ki bo po šestih letih spet neposredno povezana z Ljubljano.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudarjajo, da je kakovostna letalska mreža eden od temeljev konkurenčnega gospodarstva – še posebej za majhno in izvozno usmerjeno državo, kot je Slovenija. »Slovenska podjetja še vedno prepogosto uporabljajo okoliška letališča. Če želimo biti konkurenčni, je potrebna nadaljnja krepitev letalske mreže ali oblikovanje nacionalnega prevoznika,« opozarja mag. Marjana Majerič, izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo.
Po njenem mnenju »razdrobljena in omejena ponudba povezav ne vpliva le na potovalne navade, temveč tudi na hitrost in učinkovitost poslovnih procesov, privabljanje tujih investitorjev ter razvoj turizma«.
Primerjava z Zagrebom ta razkorak nazorno pokaže. Glavno hrvaško letališče bo letos povezano s 70 destinacijami – šestimi domačimi in 64 mednarodnimi – nanj bo letelo 20 letalskih družb, med katerimi so številne globalne prevoznice. »To pomeni bistveno širši nabor neposrednih povezav s ključnimi evropskimi in medcelinskimi destinacijami, večjo izbiro urnikov ter konkurenčne cene zaradi večjega števila ponudnikov,« poudarjajo na GZS.
Podobno velja za druga bližnja letališča: Benetke (Marco Polo) so povezane z več kot 140 destinacijami, Trst ponuja okoli 30 rednih linij, Dunaj več kot 190. Takšno omrežje potnikom omogoča večjo fleksibilnost pri izbiri poti, poslovnim potnikom pa skrajšuje čas potovanja in zmanjšuje stroške.
V tem kontekstu Ljubljana, kljub letošnji rasti, še vedno ostaja manjše regionalno vozlišče, ki ga številni potniki uporabljajo le takrat, ko se destinacija neposredno prekriva z njihovimi potrebami.
Na GZS ob tem izpostavljajo, da bi »povečanje števila povezav lahko imelo multiplikativne učinke: od krepitve izvoza in uvoza do boljšega dostopa slovenskih podjetij do tujih trgov in večjega priliva turistov«. Brez strateškega pristopa in dodatnih ukrepov – bodisi prek nadaljnjega privabljanja prevoznikov in subvencioniranja povezav bodisi prek ponovne vzpostavitve nacionalnega letalskega prevoznika – bo Slovenija po njihovem mnenju težko ujela svoje regionalne tekmece.
Infrastruktura in trajnostni cilji
Rast povezljivosti spremljajo tudi obsežna vlaganja v infrastrukturo. Avgusta je Fraport Slovenija uradno odprl novo vozno stezo J in obnovil del obstoječe steze A – skupna vrednost investicije je znašala 5,35 milijona evrov. Nova steza je umeščena na zahodni del letališča in omogoča optimalno obračanje največjih letal ter hitrejši dostop do vzletno-pristajalne steze, kar povečuje operativno fleksibilnost in zmanjšuje zamude pri manevriranju.
Od leta 2014 je bilo v razvoj letališča vloženih več kot 83 milijonov evrov. Največja posamična naložba v tem obdobju je bil 21 milijonov evrov vreden novi potniški terminal, ki je svoja vrata odprl leta 2021 in ponuja večje kapacitete. Trenutno potekata obnova in reorganizacija letališke ploščadi, ki bosta potnikom in letalskim družbam omogočili večjo varnost, boljšo pretočnost ter več zmogljivosti za sprejem in odpravo letal. Projekt, zaključek katerega je predviden do konca leta 2026, vključuje tudi posodobitev osvetlitve in talnih označb v skladu z najnovejšimi varnostnimi standardi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).
Za dodaten pospešek so letos na razpisu Evropske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) pridobili 1,1 milijona evrov nepovratnih sredstev, ki bodo namenjena postavitvi ključne infrastrukture za podporo elektrifikaciji in razogljičenju storitev zemeljske oskrbe. Gre za investicijo v skupni vrednosti 2,34 milijona evrov, ki bo obsegala nakup in vgradnjo novih električnih polnilnic, nadgradnjo električnih omrežij znotraj letališča ter posodobitev opreme za oskrbo letal na tleh, tako da bo mogoče zmanjšati porabo fosilnih goriv tudi pri letaliških operacijah.
Izziv prihodnosti
Čeprav je Slovenija letos dosegla rekordno rast letalske povezljivosti in se po številu potnikov približuje predpandemični ravni, se po obsegu mreže in frekvenci letov še vedno ne more primerjati z večjimi regionalnimi vozlišči, kot so Zagreb, Benetke ali Dunaj. To pomeni, da tako poslovni kot turistični potniki pogosto izberejo odhod s tujega letališča, kjer imajo na voljo več destinacij, ugodnejše urnike in konkurenčnejše cene.
Marjana Majerič pa ob tem opozarja, »da bo brez dolgoročnega in usklajenega pristopa ta razkorak težko nadoknaditi«. Po njenem mnenju bi bilo treba »oblikovati jasen nacionalni načrt za letalsko povezljivost, ki bi zajemal nadaljnje privabljanje novih prevoznikov z usmerjenimi spodbudami, povečanje frekvenc na obstoječih povezavah, strateško uporabo subvencij za tiste destinacije, ki so gospodarsko in turistično ključne, ter razmislek o ponovni vzpostavitvi nacionalnega letalskega prevoznika ali drugačne oblike dolgoročnega partnerstva z izbranim globalnim prevoznikom«.
V Fraportu Slovenija medtem poudarjajo, da bodo tudi v prihodnje vlagali v razvoj infrastrukture in trajnostne projekte, saj je konkurenčnost letališča odvisna tako od mreže letov kot od kakovosti in učinkovitosti storitev. »Povezljivost in infrastruktura sta dva stebra, ki morata rasti vzporedno,« dodajajo.
Primerjava cen, ki si jo je mogoče ogledati v okvirčku, pa kaže, da razlika med Ljubljano in Zagrebom ni zgolj v številu destinacij, temveč tudi v stroških za potnike. Če Slovenija želi, da bo Brnik postal prva izbira domačih in tujih potnikov, bo morala poskrbeti, da bo izbira letov širša, urniki ugodnejši in cene konkurenčne – ter to podkrepiti z jasno strategijo, ki bo presegala le kratkoročne ukrepe.
