Med petimi največjimi infrastrukturnimi projekti, sofinanciranimi iz evropske sheme 2014–2020, katere črpanje se zaključuje konec letošnjega leta, so štiri naložbe v železniško infrastrukturo in ena v cestno. »Pri železniški infrastrukturi gre za drage projekte, a ne smemo gledati preozko, pač pa moramo upoštevati, da je pri teh projektih poskrbljeno tudi za precej cestne infrastrukture, kot so podvozi in nadvozi, protihrupne ograje in podobno,« pravi minister za kohezijo Aleksander Jevšek.

Največ denarja je Evropa tako primaknila za nadgradnjo železniškega tira Maribor–Šentilj–državna meja, in sicer dobrih 128 milijonov in pol. Nadgradnja omogoča povečanje zmogljivosti povezave s 67 na 84 vlakov na dan, večjo varnost, krajše potovalne čase, manj hrupa in obenem preprečuje, da bi se promet z železnice preselil na cesto.

Projekt je med drugim obsegal gradnjo dveh večjih objektov, 1530 metrov dolgega predora Pekel in viadukta Pesnica v dolžini 896 metrov, ki sta oba pripravljena za bodočo dvotirnost. Novi predor in viadukt sta nadomestila obstoječa objekta iz leta 1846, ki sta bila del Južne železnice od Dunaja do Trsta.

Denar za traso drugega tira

80 milijonov je Evropska unija prispevala h gradnji predora in dveh viaduktov na trasi drugega tira Divača–Koper. Gre za predor 8 blizu Vinjana ter viadukta Vinjan in Gabrovica. Slednjega so odprli ta teden, vodja 2TDK Matej Oset pa ga je ocenil kot izjemen inženirski podvig in primer dobrega sodelovanja naročnika, projektantov, inženirja, izvajalcev gradbenih del, podizvajalcev in vseh delavcev.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ob odprtju viadukta ocenila, da jim je uspelo vzpostaviti dobro prakso vodenja zahtevnih infrastrukturnih projektov. Redko kateri prometni projekt je, čeprav je drugi tir nujna naložba za nadaljnji razvoj pristanišča in slovenskega gospodarstva ter za zagotavljanje kakovostnega javnega prevoza do Obale, doživel tolikšno nasprotovanje in polemike. »Čeprav geografsko sodi le v en del Slovenije, je projekt drugi tir postal skupni projekt, projekt generacije.«

Graditelji zelenega prehoda

Vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše poudarja, da projekt drugega tira ni pomemben le za Slovenijo, ampak za vso Evropo, saj dograjuje vseevropsko prometno omrežje. Kot je poudarila, so investicije v železniško infrastrukturo v EU eden najpomembnejših graditeljev zelenega prehoda, saj je železniški promet ena najbolj trajnostnih oblik prevoza.

Pred tednom dni se je zaključil še eden v vrsti projektov, namenjenih železniški infrastrukturi, ki sicer po vrednosti spada na četrto mesto, in sicer nadgradnja in posodobitev železniške postaje Pragersko ter tamkajšnjega železniškega vozlišča. Tudi ta naložba je bila namenjena omogočanju ustrezne progovne hitrosti, zmanjšanju potovalnih časov, povečanju varnosti in zmanjšanju hrupa. Kot je poudaril minister Aleksander Jevšek, so za projekt od evropskega sklada za regionalni razvoj prejeli 40 milijonov, od sklada za podnebne spremembe pa še deset milijonov evrov.

Koristi tudi lokalni skupnosti

Projekt je pomemben tudi za lokalno prebivalstvo, saj so po dolgoletnih prizadevanjih dočakali cestni podvoz, potem ko je železnica do nedavnega povzročala čakanje in zastoje. Predsednik krajevne skupnosti Pragersko Gaj Rudi Kruh je dejal, da je to zanje zgodovinski trenutek, saj so z ureditvijo podvoza po 177 letih znova povezali kraj v celoto. Zanje to pomeni tudi dodatno razvojno priložnost, saj ležijo na pomembni točki, tudi blizu avtoceste, vlak pa bo omogočal hitrejše povezave z Mariborom in drugimi mesti ob progi.

Tretji v vrsti največjih infrastrukturnih projektov je avtocestni odsek Slivnica–Gruškovje, tako imenovana podravska avtocesta, ki ga je EU finančno podprla z dobrimi 63 milijoni evrov in pol. Naložba zajema gradnjo štirih mostov, 16 nadvozov v skupni dolžini 1282 metrov, osmih podvozov v skupni dolžini 359 metrov, enega viadukta dolžine 286 metrov in dveh čez železnico v Hajdini dolžine 336 in 334 metrov.

Zagotavljanje varnosti

Peti v nizu največjih infrastrukturnih projektov, ki jih je v Sloveniji finančno podprla EU, pa je varnostno-tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke. 39 milijonov in pol je v tem primeru znašal znesek EU. Projekt je poskrbel za izboljšanje varnostno-tehničnih pogojev v predoru, izboljšal je varnost železniškega prometa in potnikov, zagotovil požarno varnost železniškega prometa v predoru in izboljšal možnosti varnega ter učinkovitega reševanja v primeru nesreč, povečal progovne hitrosti in zagotovil sodobne telekomunikacijske povezave med centri vodenja železniškega prometa v predoru na obeh straneh meje ter železniškimi vozili.

V nadaljevanju seznama infrastrukturnih naložb, sofinanciranih z evropskimi sredstvi, najdemo še izdelavo dokumentacije za drugi odsek tretje razvojne osi – sever, obvoznico Krško, obvoznico Kidričevo, obvoznico Murska Sobota vzhod, navezovalno cesto Ljubečna, rekonstrukcijo ceste Cerknica–Bloška polica, izdelavo dokumentacije za drugi odsek tretje razvojne osi – jug in obvoznico Slovenske Konjice–Oplotnica.

Sredstva tudi za kolesarske poti

Kot je pojasnila Tina Čuček Šmid z ministrstva za kohezijo, je bilo v okviru trajnostne mobilnosti za kolesarsko infrastrukturo Sloveniji v shemi 2014–2020 na voljo približno 132 milijonov evrov. Znesek je namenjen celotnemu področju, ki vključuje gradnjo kolesarske infrastrukture, sistema P+R (parkiraj in se pelji), celostne prometne strategije in tudi ukrepe, kot je trajnostna mobilnost v šolah.

Na kohezijskem ministrstvu ocenjujejo, da so s tem denarjem, čemur je treba prišteti še državna sredstva, zgradili 505 kilometrov kolesarskih prog. Natančnejše podatke bodo na ministrstvu prejeli januarja.

Po besedah ministra Jevška pa bo tudi v novi finančni perspektivi kar pol milijarde evrov na voljo za projekte zelene mobilnosti, pri čemer je eden od poudarkov na nadaljnji prenovi in elektrifikaciji železniške infrastrukture.