V Sloveniji se srečujemo z rekordno nizko brezposelnostjo. V obdobju od januarja do decembra je bilo brezposelnih 56.665 oseb, to je petina manj kot leta 2021, poroča o aktualnem stanju na trgu dela Zavod RS za zaposlovanje. »To kaže, da je naše gospodarstvo v dobri kondiciji in da je ustrezno prilagodilo poslovne modele, kljub velikim negotovostim v zadnjem času: covid-19, vojna, logistična in energetska kriza…,« komentirajo na Združenju Manager. Nina Mihoci, vodja marketinga v kadrovski agenciji Adecco tako opaža, da kdor je pripravljen delati, lahko takoj najde delo. Je pa res, da so izzivi na evropski in globalni ravni kompleksni in pomenijo veliko nepredvidljivost. Z zelo nizko brezposelnostjo in pomanjkanjem kadrov se sooča velika večina razvitih držav, tudi države EU, kjer je veliko naših konkurentov. Zato je toliko bolj pomembna osredotočenost na izboljševanje poslovnega okolja v Sloveniji, s pomočjo katerega bomo lažje zadržali in privabili ključne kadre. Seveda pa tudi posamezna podjetja veliko pozornost namenjajo upravljanju s talenti, dodaja Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager.

Kriza s kadri

Zagotovo je pandemija ljudi spodbudila k razmisleku o njihovem življenju in prioritetah. V Sloveniji, tako kot drugod po Evropi, imamo velike težave pri zaposlovanju zaradi krize s kadri. »Pričakujemo, da se bodo v Sloveniji nadaljevale težave z zagotavljanjem zadostne delovne sile,« pravi Mihocijeva. Poleg staranja prebivalstva in manjka priseljevanja je tu še problem globalnosti. S koronakrizo se je mnogim kandidatom odprl svet – delo lahko opravljajo na daljavo za katero koli organizacijo po svetu. To pomeni, da bazen talentov v Sloveniji ne črpamo več samo v Sloveniji, ampak je na voljo organizacijam po celem svetu. »Poleg tega lahko danes vsak posameznik, ki ima dostop do interneta, obišče youtube in pridobi nova znanja, s katerimi se enostavno prekvalificira za bolj iskane in plačane poklice.«

Zadovoljni in aktivno zavzeti

Adeccova globalna raziskava je pred kratkim izpostavila, da je zadovoljstvo z delom na svetovni ravni v primerjavi s prejšnjimi leti precej visoko. V Sloveniji naj bi bilo podatkih Adecca zadovoljnih 63 odstotkov zaposlenih. Ko govorimo o zadovoljstvu na delovnem mestu, zaposleni na prvo mesto postavljajo dobro ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. »Zaposleni v EEMENA regiji, kamor spada tudi Slovenija, imajo največji občutek varnosti na delovnem mestu. Kar pomeni, da smo Slovenci samozavestni glede menjave zaposlitve in posledično karierne odločitve sprejemamo hitreje,« poudari Mihocijeva. Organizacije, ki imajo težave z iskanjem ustreznih znanj in spretnosti na trgu dela, morajo vlagati v izpopolnjevanje in prekvalificiranje. Vlaganje v razvoj delavcev je bistvenega pomena. Ne le, da bo povečalo zadovoljstvo delavcev, temveč bo tudi zagotovilo prihodnost podjetja in na dolgi rok ustvarilo vir usposobljenih delavcev. Na Združenju Manager v želji, da bi se zadovoljstvo zaposlenih v Sloveniji zvišalo, prisegajo na trajnostno voditeljstvo. Trajnostnega voditelja označujejo tri ključne krovne kompetence: trajnostna naravnanost, ki pomeni premik v miselnosti iz »jaz« na »mi«; sistemsko razmišljanje, ki omogoča celosten pogled, hkrati pa vidi podrobnosti; ter zmožnost grajenja odnosov – tako v podjetju kot z deležniki. »Podpiramo razvoj managerjev, ki bodo znali zagotoviti ne le zadovoljstvo, temveč tudi zavzetost svojih ekip, voditi trajnostno in krepiti trdoživost organizacij. Eden izmed načinov je tudi sodelovanje v Dnevnikovem izboru Zlata nit,« navede Juvančičeva. Zlata nit namreč v središče postavlja kakovost odnosov na delovnem mestu. »Dolgoročnega uspeha ni brez delovnega okolja, ki brezkompromisno in na prvo mesto postavi ljudi,« doda dr. Peter Baloh s podjetja Thriverse in ob tem navede še podatke Gallupa. Dnevno kar 44 odstotkov ljudi na delovnem mestu občuti visok stres, le 2 od 6 vidita svoje delo kot smiselno in le 16 odstotkov jih je aktivno zavzetih. Si predstavljate, da v ekipi le eden od šestih zares igra? »Ko direktor kot prvo prioriteto postavi izgradnjo pozitivne kulture, sodelovanja in obvladovanja izgorelosti, gredo tudi poslovni rezultati na naslednjo stopnjo.«