Kaj se bo zgodilo, ko mladi brez domišljije pridejo na delo?

Poročilo Urada za makroekonomske analize in razvoj o kakovosti življenja v Sloveniji za leto 2025 kaže, da ustvarjalnost v Sloveniji ni postavljena v jedro vzgojnoizobraževalnih in družbenih procesov, zato je tudi ustvarjalno mišljenje mladih med najmanj razvitimi v EU. Domišljija je bila v Sloveniji desetletja zelo nizko vrednotena med želenimi lastnosti otrok, po zadnjih meritvah pa je celo najnižje vrednotena med članicami EU. Šole sicer razvijajo ustvarjalnost mladih tako znotraj kurikuluma kot z najrazličnejšimi interesnimi in podobnimi dejavnostmi, čeprav so ravnatelji ocenili, da je odprtost šol za ustvarjalnost v Sloveniji skromna. V svojih ocenah so poudarili tudi, da se v šolah razvijanju ustvarjalnosti namenja premalo pozornosti in da učitelji pri pouku razmeroma redko uporabljajo strategije poučevanja, ki spodbujajo ustvarjalno mišljenje.

Kreativnost, kaj je to?

Mag. Nastja Mulej, master trenerka de Bonovih metod razmišljanja v Sloveniji, ena od zgolj šestindvajsetih na svetu, že od leta 2000 spodbuja in vodi organizacije, time in posameznike, da namerno in fokusirano uporabljajo svoje možgane. Raziskavo Umarja komentira rekoč, »domišljija pri razvoju otrok ostaja podcenjena, a prav domišljija kot spontana kreativnost skupaj z namerno kreativnostjo – hotenim generiranjem velikega števila idej, kar učim s pomočjo de Bonovih orodij že 20 let – je osnova inovacij in dolgoročne poslovne uspešnosti.«

Kreativnost pomeni, da znamo kombinirati informacije in znanje v nekaj novega. Pomeni, da so vsi vključeni v iskanje novosti – torej so vsi zavzeti. Če so vsi zavzeti, želijo biti tudi udeleženi pri udejanjanju ideje – torej se poveča verjetnost, da iz gore idej razvijemo vsaj eno inovacijo. »Kreativnost pomeni, da misli vodimo izven ustaljenih vzorcev – s čimer raste tudi pogum za ustvarjanje novosti,« doda mag. Mulejeva.

Mag. Sonja Klopčič, ki z Dnevnikovim izborom najboljšega zaposlovalca Zlata nit sicer sodeluje že vrsto let, zlasti v vlogi direktorice izobraževalnega zavoda AEIOU Universe, raziskuje sodobne oblike voditeljstva. »Razmišljanje izven okvirjev, miselne predstave o še nevidenem, tudi sanjarjenje, vse to so pomembni sestavni deli domišljije. Če si nečesa novega sploh ne znamo zamisliti, bomo samo ponavljali staro ali pa še tega ne.« Brez domišljije ne moremo kreirati dobrih idej za ključna področja našega življenja, za gradnjo odnosov in reševanje sporov, za ustvarjalno delo, za soočanje s kritičnimi problemi našega časa, pa tudi za preživljanje prostega časa ne. Klopčičeva se sprašuje, kako bo mladina brez domišljije živela polno življenje. »Še bolj pa me skrbi prepričanje, da se glede ustvarjalnosti ne da ničesar narediti. Brez razvoja domišljije bodo mladi še bolj iskali nadomestno zabavo na ekranih. Tudi umetna inteligenca ni rešitev, saj bodo z njeno uporabo 'mišice' za domišljijo še bolj zakrnele.«

Pridnost, lepo vedenje

Kaj pa se bo zgodilo, ko mladi brez domišljije pridejo na delo? »Vemo, da je pridnost in kakovost nujno nadgraditi z ustvarjalnostjo, saj je to ključna vrednota mislečih organizacij, ki ustvarjajo dodano vrednost na osnovi inovativnih rešitev. Brez domišljije tu ne gre. Zato postavimo domišljijo na prvo mesto in jo začnimo sistematično spodbujati.

Če mladi vstopijo v delovno okolje brez razvite domišljije, se bo njihova vloga omejila predvsem na izvajanje rutinskih nalog, ki pa jih pogosto že lahko prevzame umetna inteligenca,« dodaja Sonja Klopčič iz zavoda AEIOU Universe.

Anja Božič, podpredsednica Slovenske kadrovske zveze, dodaja, da pridnost in kakovost zagotavljata stabilnost in zanesljivost, a prav ustvarjalnost, inovativnost je tista vrlina, ki organizacijam omogoča rast v konkurenčnem globalnem okolju, kjer se inovativnost vedno znova izkaže kot ena izmed najpomembnejših prednosti. »Danes vprašanje ni več, ali bomo dosegli znanje in ga znali uporabiti, temveč kako bomo iz znanja in izkušenj ustvarjali nove storitve, produkte in procese, ki omogočajo še hitrejši napredek. Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma Future of Jobs Survey 2024 navaja kreativnost kot četrto najpomembnejšo vrlino zaposlenih takoj za analitičnim mišljenjem, agilnostjo ter vodenjem.« Naloga kadrovskih strokovnjakov je, da oblikujejo pogoje, kulturo in interdisciplinarne time, ki spodbujajo domišljijo in inovativnost – skozi razvojne programe, projektno delo ter sisteme nagrajevanja, ki cenijo ustvarjalne prispevke zaposlenih.

V Združenju Manager odgovarjajo, da je domišljija je lahko pomembno gonilo razvoja. Ključna je za razvoj novih idej, ki ustvarjajo dodano vrednost. »Pridnost in znanje sta sicer nujna, a brez ustvarjalnosti ostajamo ujeti v ponavljanje že znanih vzorcev. Zato jo moramo negovati že v otroštvu – s spodbujanjem radovednosti, igrivosti in razmišljanja izven okvirjev. Če tega ne storimo, tvegamo, da bomo imeli generacije, ki znajo slediti pravilom, a ne znajo graditi prihodnosti,« pojasni izvršna direktorica Petra Juvančič.

Dr. Mark Pleško, direktor podjetja Cosylab, svetovno priznani strokovnjak za jedrske pospeševalnike in zdravljenje raka z delci, poudarja: »Domišljija je seveda ključna za ustvarjalnost. A zgolj domišljija brez trezne presoje je sanjarjenje. Potrebujemo torej mlade s pravo mero obeh. Moja izkušnja je, da je taka večina mladih!«

Peter Ladič, direktor Intere: »V Interi ustvarjalnost vidimo kot ključno vez med posameznikom, ekipo in dolgoročnim uspehom podjetja. Spodbujamo jo z zaupanjem, odprtostjo in prostorom za eksperimentiranje. Verjamemo, da najboljše ideje nastajajo tam, kjer se prepletajo različna znanja in pogledi, zato veliko vlagamo v timsko delo, kulturo sodelovanja in odprte debate. Naš »idejni inkubator« zaposlenim omogoča, da razvijajo zamisli, ki lahko prerastejo v inovacije in konkretne rešitve za trg. In prav ta preplet kreativnosti in poguma je eden izmed temeljev našega razvoja.«

Mag. Nastja Mulej se z namerno kreativnostjo se ukvarja že od leta 2000 in še vedno opaža, da podjetja domišljijo pogosto deklarativno cenijo, v praksi pa zaposlenim namenijo premalo časa in prostora za ustvarjalno razmišljanje. »Zadnjih 14 let delam tudi v šolah po programu CoRT, zdaj imenovanim PoV: Orodja za glavo. Izšolala sem več kot 700 pedagoških delavcev iz več kot 300 zavodov, a še vedno to pomeni, da le redki slovenski učenci in dijaki pridejo do rednega treninga kreativnosti. Inovativnost se namreč ceni v besedah, a redko dobi čas za vadbo. A tako kot moramo redno vaditi tuji jezik, nov inštrument ali šport, moramo vaditi tudi orodja razmišljanja. In kjer podjetja to sistematično krepijo, domišljija postane vir agilnosti in poslovne uspešnosti.« Domišljija ni dar, temveč veščina – kot učenje jezika ali inštrumenta jo je treba trenirati z namernimi orodji. Kjer jo podjetja negujejo, se hitreje prilagajajo, najdejo nove priložnosti in ustvarjajo kulturo zaupanja ter rasti.

Na pomen inovacij opozarja tudi mag. Edita Krajnović, direktorica družbe Mediade, sopobudnica iniciative Inženirke in inženirji bomo! in vodja metodologije Dnevnikovega izbora najboljših zaposlovalcev Zlata nit. »Inovacije se rodijo iz domišljije. Brez nje ni novih podjetij, rešitev za podnebne spremembe ali prebojev v znanosti in umetnosti. Za Slovence, narod inženirk in inženirjev, inovatorjev, pionirjev, so ideje vitalni kapital. S pojemanjem domišljije – če je ne bomo spodbujali, negovali in nagrajevali – bomo izgubljali svojo bít, identiteto. Spomnimo se pravljice Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon. Če otrokom rečemo, da je dežnik samo dežnik, jim odvzamemo krila in vzpon proti nebu. In nasprotno: če bodo v dežniku videli balon, Slovenija v prihodnosti ne bo samo sledila svetu, temveč ga bo sooblikovala.«