Letos mineva deseta obletnica ustanovitve ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF, ki združuje najperspektivnejše slovenske študente z več 150 raziskovalnimi mentorji na univerzah, kot so Stanford, Harvard in Oxford. Zavezani so popularizaciji znanosti in spodbujanju povezav znotraj globalne akademske skupnosti. Naredili so tudi popis slovenskih organizacij v ZDA in Kanadi – izkazalo se je, da je aktivnih vsaj 497 organizacij, ki se zavedajo pomena ohranjanja slovenske kulturne dediščine na tujem. »Pomembno je, da pravi ljudje pridejo k pravim ljudem,« je ob simpoziju ASEF, ki je potekal prejšnji teden v Hotelu Union, poudaril dr. Jure Gašparič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Odnos do vrnitve v Slovenijo
Kaj bi se moralo v Sloveniji spremeniti, da bi se visoko izobraženi Slovenci vrnili domov? To je bilo eno izmed osrednjih vprašanj projekta Kroženje možganov. Največ, kar 44 odstotkov sodelujočih v raziskavi, je navedlo ureditev družbenopolitičnih razmer, 22 odstotkov boljše delovne pogoje, petina si želi večjo cenjenost znanja in več možnosti za profesionalni napredek. Zgolj devet odstotkov vprašanih je navedlo finančne razloge. Med dejavniki izseljevanja so bili vodilni: slabe možnosti za poklicni in karierni razvoj, slabe možnosti za zaposlitev, slabi pogoji dela, pomanjkanje priložnosti za osebno rast in nizek osebni dohodek. Raziskava je sicer spremljala 523 vprašanih, ki so se preselili v ZDA, Združeno kraljestvo, Nemčijo, Avstrijo in Švico. Največ, 35 odstotkov izseljencev, ima družboslovno izobrazbo, 40 odstotkov jih dela v zasebnem sektorju, 15 odstotkov v akademskem okolju, enak delež v okviru mednarodnih organizacij. 71 odstotkov sodelujočih v raziskavi ima otroke, polovica je rojena med letoma 1981 in 1990. Med razlogi za odhod v tujino jih je 56 odstotkov navedlo zaposlitev, četrtina študij, petina pa oboje. Moški v večji meri navajajo politične razloge, ženske pogosteje izpostavljajo boljše priložnosti in študijsko mobilnost.
Prihodnost znanosti je v agentih
Na dogodku se je v razpravo preko videopovezave vključil tudi ustanovitelj fundacije ASEF prof. dr. Jure Leskovec, redni profesor računalništva na Univerzi Standford. Predstavil je tako imenovane agente (z umetno inteligenco podprte programe) za pospeševanje znanstvenih odkritij. »Znanstveni napredek je omejen s človeškimi viri, ali rečeno poenostavljeno: primanjkuje strokovnjakov. Teh pa seveda ne moremo kar ustvariti čez noč. Potrebujem pet let, da vzgojim novega človeškega strokovnjaka,« je poudaril dr. Leskovec.
Predstavil je primer, kako so se te zagate lotili na področju biomedicine. Razvili so Biomni, ki je neke vrste so-znanstvenik. »Agenti, torej umetna inteligenca, ne nadomeščajo znanstvenikov, pač pa povečujejo, pospešujejo njihove zmožnosti. Biomedicina, recimo, zelo hitro napreduje, podatkov je veliko, pogosto šumnatih. Ker je večina znanja javno dostopnega, lahko programi umetne inteligence preberejo celoten internet in si vse zapomnijo. Prav tako so agenti odlični v programiranju. Kar naredi človek v treh tednih, naredi agent v 35 minutah,« je poudaril prof. dr. Leskovec ter dodal, da je dostop do Biomnija odprt. Zanima jih namreč uporabniška izkušnja.
