Po lanskoletnih kolobocijah je bila KDD – Centralna klirinško depotna družba pred dnevi preoblikovana iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo. Potem ko je podjetje Goldinar v lasti nekdanjega prvega finančnika Istrabenza Srečka Kende in z njim povezanih oseb ostalo brez glasovalnih pravic, je bilo decembra nazadnje izključeno iz lastništva KDD, ki med drugimi skrbi za vodenje računov vrednostnih papirjev. Po neuradnih podatkih je namreč Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) septembra odločila, da mora KDD najkasneje v enem letu poskrbeti za odpravo kršitev evropske zakonodaje glede neprimernosti nekaterih lastnikov pri upravljanju KDD. Srečko Kenda je bil uradno in pravnomočno spoznan za neprimerno osebo za upravljanje KDD, so zapisali v KDD.

Kenda in drugi danes izključeni lastniki so dotlej obvladovali približno 80-odstotni lastniški delež KDD. V petih letih bodo prejeli nadomestilo za svoje lastniške deleže po knjigovodski vrednosti KDD. Ta je po naših podatkih septembra lani znašala 14 milijonov evrov, medtem ko Kenda ocenjuje, da je tržna vrednost vsaj petkrat višja. Večinski lastnik KDD je tako postalo podjetje Spira pet v lasti nekdanjega kitarista Agropopa Leopolda Poljanška, ki je med drugim večinski lastnik VGP Drava Ptuj. Agencija za varstvo konkurence (AVK) je s tem soglašala.

Spor na upravnem sodišču

Kenda medtem zaradi svoje izključitve iz lastništva KDD išče pravico prek organov pregona, sodišča in komisije za preprečevanje korupcije. »Profesorja z ljubljanske pravne fakultete Bruna Žuber in Rajko Pirnat sta v imenu Inštituta za javno upravo v pravnem mnenju ugotovila, da je ATVP nezakonito izvedla postopek nadzora KDD, zato so vsi akti, ki jih je ATVP izdala v tem postopku, nezakoniti. Tudi če bi ATVP postopek nadzora izvedla zakonito, bi bili vsi ukrepi, ki jih je ATVP izrekla družbenikom KDD, nezakoniti, saj nimajo zakonske podlage. Vse te nezakonitosti so tako močne, da se bo ugotavljala njena odškodninska odgovornost,« je napovedal Kenda. Njegovih očitkov na ATVP niso komentirali, ker so »skladno z določbami zakona o trgu finančnih instrumentov dolžni kot zaupne varovati vse informacije s področja svojega dela, vključno z informacijami, povezanimi z nalogami nadzora«. Z izključitvijo iz lastništva se po pritožbi ukvarja upravno sodišče.

Kenda pravi, da sta ga v lastniško strukturo KDD leta 2008 povabila predsednik in član uprave KDD Tomaž Boris Šnuderl in Davor Pavić. »Predlagala in sestavila sta celotno lastniško strukturo KDD, v katero je vstopil tudi Goldinar.« V KDD medtem pojasnjujejo, da se lastništvo vsake delniške družbe, tudi KDD, oblikuje s transakcijami med lastniki, ne pa s transakcijami z upravo. »Srečko Kenda je položaj in potencial KDD spoznal kot član uprave Istrabenza, ki je bil tudi delničar KDD. Družba Goldinar je delnice KDD kupovala od tedanjih lastnikov, s katerimi uprava ni bila povezana. V preteklem letu se je razkrilo, da se Srečko Kenda svojim 'domačijskim' praksam ni odpovedal in je s KDD ravnal kot s svojim družinskim fevdom, čeprav gre za sistemsko pomembno institucijo,« so zapisali v KDD.

Kenda še pravi, da naj bi v začetku lanskega leta Šnuderl, Pavić in odvetnik Matjaž Titan od njega brez kakršnega koli pravnega temelja zahtevali »nagrado« za njihov prispevek k razvoju KDD v obliki tretjinskega lastniškega deleža, v nasprotnem primeru so zagrozili s postopkom pred ATVP zoper družbo Goldinar in njega. Titan je te navedbe zanikal, v KDD pa so poudarili, da uprava od nobenega lastnika ne more zahtevati lastniškega deleža. »Navedb o 33-odstotnem lastniškem deležu ne poznamo in ne razumemo. Zaradi zagotavljanja dolgoročne kapitalske stabilnosti KDD v pogojih izplačevanja visokih dobičkov, katerih največji prejemniki so bili Kenda in njegove družbe, si je uprava KDD prizadevala za izdajo dividendnih vrednostnih papirjev, ki bi družbi prinesli dodatni kapital. Odplačno bi jih lahko pridobili tudi zaposleni, vključno z upravo, ki je podprla zahteve zaposlenih po razvoju participacijske sheme, vendar je izdajo vrednostnih papirjev preprečil Kenda, ki je takrat predsedoval nadzornemu svetu KDD.«

Kenda je bil nadzornik in je vse odobraval

Po pojasnilih Kende je do nesoglasij med nekaterimi družbeniki in nekdanjimi člani nadzornega sveta na eni strani ter Šnuderlom in Pavićem na drugi strani pred enim letom prišlo, ker so družbeniki zahtevali vpogled v listine, da bi preverili utemeljenost pravnih storitev. »Po dostopnih podatkih je KDD v zadnjih petih letih za pravne storitve namenila najmanj štiri milijone evrov, od tega odvetniku Titanu več kot tri milijone evrov,« je rekel Kenda. V KDD pravijo, da to ne drži. »To je sprenevedanje v odnosu do zaposlenih KDD, ki so uveljavljali svoje kolektivne pravice iz zaskrbljenosti zaradi Kendovega izčrpavanja KDD, sprenevedanje do revizorjev in članov nadzornega sveta KDD, ki so vsa finančna poročila uprave, vključno s stroški pravnih storitev, dolga leta pregledovali in odobravali brez pridržkov, ter sprenevedanje pred javnostjo, saj se Kenda kot desetletni vodilni član nadzornega sveta KDD pretvarja, da poslovanja KDD ni nadziral.«

Tudi Titan zatrjuje, da je njegova odvetniška pisarna zaračunavala KDD bistveno nižje zneske, kot jih navaja Kenda. »Nadzorni svet KDD v desetletnem času, ko je bil Kenda v njegovem vodstvu, nikoli ni izrazil zadržkov ali pomislekov glede sodelovanja z mano ali vsebinskih in finančnih rezultatov tega sodelovanja. Kenda kot izkušeni finančnik ve, da se zaradi spornih praks, ki jih je uporabljal – tako v finančnem kot v upravljalskem smislu – potaplja in želi izplavati tako, da tlači druge. Sodni epilog tokrat ne bo izostal.« 

Priporočamo