Slovenijo je obiskala mednarodna delegacija projekta Senior Eco-Nect, osredotočenega na razvijanje evropskih ekosistemov, prijaznih srebrni ekonomiji. Motivacija obiska je bilo spoznavanje dobrih praks, ki jih v okviru srebrne ekonomije že uresničujemo v našem prostoru. Te aktivno soustvarjajo prostor za kakovostno staranje, vključenost starajočega se prebivalstva ter spodbujajo vseživljenjsko učenje. Alenka Rožaj Brvar, direktorica Slovenskega inovacijskega stičišča in SRIPa Zdravje-medicina, slovenskega partnerja v projektu Senior Eco-Nect, pravi, da so bili tuji partnerji navdušeni nad solidarnostjo in prostovoljstvom, vrednotami.
Kaj starajoča družba prinaša področju zaposlovanja?
Starajoča družba prinaša mnoge izzive, tako za starajoče se prebivalstvo kot za mlajše. Ti izzivi so seveda nove priložnosti, prilagajati pa se bomo morali oboji. V družbi bomo morali pripraviti strategijo za oskrbo, ki bo omogočala dobro počutje posameznikov v njihovem celotnem življenjskem obdobju, ob tem pa bo razvoj novih tehnologij in pristopov igral ključno vlogo. Obstoječe modele oskrbe bo treba posodobiti, upoštevati nove tehnologije in uporabiti umetno inteligenco.
Z zdravim načinom življenja bodo starejši doživeli več let zdravega življenja, kar bo pripomoglo k rasti in razvoju mnogoterih gospodarskih panog, kot so dostopni turizem, kulinarika, prilagojene športne aktivnosti, potovanja. Treba pa bo prilagoditi arhitekturne zasnove domov, starejši bodo rabili družbene aktivnosti, spremljevalce, animatorje, oddaljen dostop do zdravstvenih in ostalih storitev. Dragoceno bo sodelovanje z mladimi generacijami. Starejši imajo veliko izkušenj in znanja, ki ga lahko in radi prenašajo na mlade, mlajši imajo več energije in več znanja o modernih tehnologijah. Vse to bogastvo se lahko še oplemeniti z medsebojnim povezovanjem. Starejši se bodo ukvarjali z umetnostjo, kulturo, znanostjo, pa tudi s podjetništvom. Vse te aktivnosti pomenijo razvoj srebrne ekonomije.
V sklopu projekta Senior Eco-Nect ste mednarodni delegaciji predstavili slovenske primere dobre prakse. Katera najbolj izstopa?
Projektni partnerji iz Španije, Francije, Irske, Italije in Belgije so bili najbolj navdušeni nad prostovoljstvom v Sloveniji, torej nad dobrima praksama Simbioze Genesis v sodelovanju z BTC Cityjem in projektom Sopotniki iz Inkubatorja Sežana. Oba primera sta odličen prikaz medgeneracijskega sodelovanja, oba ponujata starejšim tudi stike z vrstniki, njim enakimi. Slovenska solidarnost jih je globoko prevzela.
Kaj še pripravljate v prihodnosti?
Javnost je treba redno obveščati o novih modelih sobivanja, ki jih razvijamo skupaj s končnimi uporabniki in z ostalimi evropskimi partnerji, predvsem pa bo pomembno povezati in tudi širše predstaviti mnoge primere dobrih praks, ki v Sloveniji že delujejo, vendar mogoče premalo povezano. Pozornost bi radi posvetili bivanju starejših na podeželju, saj bodo lahko z uporabo novih tehnologij imeli boljši oddaljen dostop do zdravstvenih in drugih storitev. Obvladovanje kroničnih bolezni, spremljava počutja po posegih, posveti z zdravstvenim timom bodo postali dostopnejši, starejši ali njihovi skrbniki/svojci bodo lažje dobili nasvete in navodila za oskrbo.
