Prek Financijske agencije (Fina) namerava hrvaška država pridobiti večinski lastniški delež v družbi Zagrebačka burza, ki v sosednji državi upravlja istoimensko borzo, od leta 2015 pa je lastnica Ljubljanske borze.
Lastniška struktura Zagrebačke burze je razpršena, po ocenah naših virov v sosednji državi naj bi Fini, ki se ukvarja s podobno dejavnostjo kot v Sloveniji Ajpes, načrtovani prevzem uspel. Z večjimi delničarji, ki prihajajo iz bančnih vrst, naj bi se namreč že dogovorila o nakupu njihovih delnic. Fina ima v lasti 9,99 odstotka delnic Zagrebačke burze, s čimer je, tako kot RR One Capital, njena največja posamična lastnica. Od lani je RR One Capital v lasti malezijskega državljana Teck Sheng Tinga, dotlej pa ga je obvladoval Cai Tang, ki ima v Sloveniji status samostojnega podjetnika, registriranega v Kobaridu, ukvarja pa se z oddajanjem nepremičnin.
Po objavi prevzemne namere so iz Fine sporočili, da so večinski lastnik Središnjeg klirinškog depozitarnog društva (centralne klirinško depotne družbe) in njegovega hčerinskega podjetja SKDD-CCP Smart Clear ter največji posamični lastnik Zagrebačke burze, morebitni prevzem slednje pa bi omogočil močnejšo povezavo ključnih institucij tržne infrastrukture in doseganje sinergijskih učinkov, ki bi prispevali k učinkovitejšemu, varnejšemu in stabilnejšemu delovanju domačega trga kapitala.
Rast prometa in vrednosti poslov
Načrtovanega prevzema Zagrebačke burze v Ljubljanski borzi niso komentirali. Kot so pojasnili, so bili, odkar je Zagrebačka burza desetletje lastnica Ljubljanske borze, narejeni številni razvojni koraki. Tako so ustanovili večstranski sistem trgovanja SI ENTER in se pridružili iniciativi Združenih narodov Sustainable Stock Exchange Initiative, ki spodbuja trajnostne naložbe in izboljševanje ESG (angleška kratica za okoljske, socialne in upravljalske vidike). Na trg so uvrstili nove tipe produktov ETF, ki predstavljajo privlačen produkt za investitorje s ciljem enostavne razpršitve naložb. Kakovost delničarskega trga so na Ljubljanski borzi izboljšali tudi s storitvami vzdrževalcev likvidnosti tako pri delnicah kot tudi pri dolžniških vrednostnih papirjih. »Velika pridobitev je bila prihod borznega člana InterCapital in nedavno posredni prihod globalnega posrednika Interactive Brokers. Sodelovanje z Zagrebačko burzo nam omogoča izkoriščanje sinergij pri poslovanju obeh borz, povečanje mednarodne prepoznavnosti in privabljanje novih vlagateljev,« so dodali v Ljubljanski borzi.
V primerjavi z letom 2015 je bil promet na Ljubljanski borzi lani višji za 29 odstotkov, naraščajoči trend pa se letos, ko dosegajo dober promet, nadaljuje. V preučevanem obdobju se je povečala tudi povprečna vrednost posla: medtem ko je v letu 2015 znašala 7909 evrov, je bila lani 11.863 evrov. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo na slovenskem borznem trgu sklenjenih 36.466 poslov, kar predstavlja 45-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko jih je bilo sklenjenih 25.213. Po drugi strani se je število podjetij, katerih delnice kotirajo na Ljubljanski borzi, s 46 v letu 2015 znižalo na 15 v letu 2024.
Ljudske obveznice so okrepile likvidnost trga
Izdaji tako imenovanih ljudskih obveznic letos in lani sta prispevali k povečanju zanimanja za naložbe na borzi. Skupaj sta na trg pritegnili skoraj 8600 novih malih vlagateljev. Medtem ko je bilo ob lanskoletni izdaji ljudskih obveznic odprtih 5659 novih trgovalnih računov, jih je bilo letos odprtih še 2940. »Ljudske obveznice so pomembno povečale zanimanje med malimi vlagatelji in okrepile likvidnost trga; promet z njimi je lani dosegel 5,8 milijona evrov, v letošnjem letu pa že 17,6 milijona evrov, kar potrjuje rast zanimanja za tovrstne naložbe. Te so zelo dobrodošle za povečanje nabora primernih naložb za male vlagatelje,« so povedali v Ljubljanski borzi. Za še večji prispevek k razvoju kapitalskega trga bi bile nujno potrebne tudi nove kotacije družb v državni lasti oziroma odprodaja obstoječih lastniških deležev države nad 25 odstotki. »Številne od teh družb bi bile zelo privlačne tako za male kot tudi za institucionalne vlagatelje in bi pomembno povečale nabor možnih naložb za individualne naložbene račune,« so dejali v Ljubljanski borzi.
Po pojasnilih Ljubljanske borze se je slovenski kapitalski trg v zadnjih letih začel dobro razvijati, kljub temu pa je še veliko prostora za nadaljnji razvoj. »Nadaljevali bomo promocijske aktivnosti za spodbujanje podjetij k izkoriščanju kapitalskega trga kot vira lastniškega in dolžniškega financiranja ter si še naprej prizadevali krepiti finančno pismenost in razumevanje koristi kapitalskega trga pri plemenitenju premoženja. Pri tem bo imel pomembno vlogo tudi pričakovani prihod individualnih naložbenih računov v prihodnjem letu, ki bo spodbudil sodelovanje širšega kroga prebivalstva na kapitalskem trgu.« Poleg tega so možnosti nadaljnjega razvoja v smeri pridobitve statusa razvijajočega trga, ki je glavni cilj državne strategije razvoja slovenskega kapitalskega trga, vsem udeležencem trga, borznim družbam, vlagateljem in gospodarstvu, pa bi prinesel izjemne koristi.
