"Število izgubljenih delovnih dni je na letni ravni še vedno zelo visoko, pri čemer se breme kratkotrajnih odsotnosti vse bolj prenaša na delodajalce. Slovenija je po številu tednov bolniške odsotnosti med zaposlenimi v samem evropskem vrhu, trend naraščanja pa opažamo že več let zapored," je na seji, ki je potekala v okviru poslovno-sejemskega dogodka Mos, dejal predsednik GZS Tibor Šimonka.
Po njegovih oceni gre za problem, ki velja tako v gospodarstvu kot tudi v javnem sektorju. "Če se sešteje tako bolniške kot dopust in praznike, odsotnost od delovnega mesta traja tudi do 2,5 meseca letno na zaposlenega," je izpostavil in opozoril, da slovensko gospodarstvo na globalnem trgu konkurira s tekmeci, ki takega deleža odsotnosti zaposlenih ne poznajo.
Bolniških odsotnosti vedno več
Da se je zdravstveni absentizem v Sloveniji v zadnjem desetletju močno povečal, je izpostavila tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. "To ni izziv zgolj za zdravstveni sistem, temveč ga moramo razumeti in obravnavati kot širše družbeno vprašanje. Ker gre za kompleksno problematiko, ni hitrih celovitih rešitev, se pa moramo tega izziva vsekakor lotiti," so ministrico povzeli na GZS.
Napovedala je pripravo in uskladitev kratkoročnih ukrepov, ki bodo namenjeni predvsem ozaveščanju o pravicah in dolžnostih, ki jih imata tako delavec kot delodajalec v primeru odsotnosti zaradi bolezni, ter bolj učinkovitemu nadzoru. "Za ukrepe, ki zahtevajo zakonodajne spremembe, pa bomo skupaj z drugimi resorji pripravili načrt srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov, ki terjajo širši konsenz, in jih bomo na prihodnjih skupnih srečanjih začeli usklajevati s socialnimi partnerji," je dejala.
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je povedal, da so se v prvih šestih mesecih tega leta bolniške odsotnosti povečale za 4,3 odstotka, pri čemer se trend rasti še ni ustavil. Opozoril je, da so trenutno v zakonodajnem postopku še trije zakoni, ki bi lahko stanje celo poslabšali.
Kot so zapisali na zbornici, izhodišča zakona o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti predvidevajo prenos odločanja o bolniški odsotnosti z zdajšnjih 30 na 90 dni na družinskega zdravnika, kar bi lahko dodatno povečalo odsotnosti.
Konoplja prinaša tveganja za zaposlene
Gorenšček je ob tem ponovil nasprotovanje predlogu zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo, ki je bil vložen v zakonodajni postopek v DZ. Zakon bi, v primeru njegovega sprejema, po njegovih besedah onemogočil zagotavljanje varnega delovnega okolja in povzročil številna nova tveganja za posameznike, družbo in podjetja.
Kot tretji problematični zakonski predlog je navedel predlog poslanskega zakona o prispevkih za socialno varnosti, ki predvideva zvišanje prispevne stopnje, tako za delodajalca kot zaposlenega po eno odstotno točko, kar bi dodatno povečalo davčni primež stroškov dela, je dejal.
Upravni odbor GZS je na svoji seji kot platformo, ki povezuje gospodarstvo in ključne zdravstvene institucije, ustanovil strateški svet GZS za zdravje. Sestavljen je iz predstavnikov 15 gospodarskih družb in 10 institucij, med njimi ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje ter različne strokovne zbornice.
Namen sveta je prepoznati vplive sprememb v zdravstvu - od digitalizacije, kadrovskih izzivov do novih regulativ, iskati sinergije in oblikovati predloge, ki bodo hkrati krepili slovenski zdravstveni sistem in konkurenčnost gospodarstva, so zapisali.
