Banke v Sloveniji so v prvem polletju letos na novo odobrile za 916 milijonov evrov potrošniških posojil. To je za 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Po oceni Banke Slovenije sta glavna razloga za rast povpraševanja po potrošniških posojilih večja potrošnja gospodinjstev in razmeroma ugodne razmere na trgu dela. Gospodinjstva več potrošniških posojil kot v preteklih letih letos najemajo tudi zaradi inflacije, torej podražitev.
Manj posojil za nakup ali gradnjo nepremičnine
V OTP banki so pojasnili, da je povpraševanje po potrošniških posojilih v prvi polovici letošnjega leta naraslo na vseh področjih. Največje povpraševanje so zaznali pri posojilih za sprotno potrošnjo, sledi povpraševanje po posojilih za poplačilo obstoječih obveznosti in nakup trajnih dobrin, medtem ko je bilo primerjalno manj povpraševanja pri posojilih za nakup ali gradnjo nepremičnine. Med nameni se je najbolj povečalo povpraševanje po posojilih za poplačilo obstoječih obveznosti. Povečanje povpraševanja po posojilih v OTP banki pripisujejo nižanju obrestnih mer v prvi polovici letošnjega leta ter dodatnim ugodnostim, ki jih ponujajo posojilojemalcem, denimo možnost najema kredita brez stroškov odobritve, stroškov ocene kreditnega tveganja in stroškov vodenja kreditov. »Prav tako ni bilo sprememb v makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, kar je posledično vplivalo tudi na dostopnost kreditov,« ocenjujejo v OTP banki.
V NLB so v prvem polletju letos v Sloveniji na novo odobrili za 280,7 milijona evrov potrošniških posojil, v enakem obdobju lani pa 261,8 milijona evrov, so v banki pojasnili. To pomeni približno 6-odstotno rast v primerjavi z lanskim letom. Rast najema potrošniških posojil v prvem polletju letos je po njihovih ugotovitvah predvsem posledica višje kupne moči gospodinjstev ob nadaljevanju rasti plač in visoki zaposlenosti, konkurenčnih obrestnih mer in večjega zaupanja potrošnikov. Banke so hkrati ponujale ugodnejše pogoje kreditiranja, kar je spodbudilo dodatno povpraševanje. V NLB do konca letošnjega leta ob nespremenjenih gospodarskih in geopolitičnih razmerah ne pričakujejo bistvenih odstopanj od trenutnega povpraševanja.
V Sparkasse so v prvem polletju letos odobrili za kar 42 odstotkov več potrošniških posojil kot v enakem obdobju lanskega leta. »Povprečna ročnost potrošniškega kredita je v prvi polovici leta 2025 znašala 67 mesecev. Večjo rast povpraševanja smo zabeležili predvsem pri obstoječih strankah. Najpogostejši razlogi za najem potrošniškega kredita so: menjava notranje opreme, nakup večjih gospodinjskih aparatov, urejanje okolice, menjava ogrevalnega sistema, nakup osebnega vozila,« so našteli. Do konca leta pričakujejo nadaljnjo rast povpraševanja po potrošniških posojilih, še posebej v septembru in oktobru, ko se povpraševanje po potrošniških posojilih sezonsko poveča.
Tudi država se izdatno zadolžuje
Dr. Maks Tajnikar, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani, je opisal razmere, zaradi katerih se gospodinjstva odločajo za zadolževanje. »Zaposlenost narašča na ravni okoli odstotka, plače se zvišujejo denarno na ravni preko šest odstotkov in ta rast se povečuje, cene pa stagnirajo pri okoli dveh odstotkih, kar pomeni, da se plače realno zvišujejo. Pri tem še posebej izstopajo plače v javnem sektorju, ki se trenutno na letni ravni zvišujejo za skoraj 12 odstotkov. Nekaj denarja priteka v gospodinjstva tudi skozi izrazitejšo potrošnjo države, ki gre za inženirske objekte, zlasti v obnovi po poplavah. Pri tem ne smemo pozabiti, da gre pri tem denarju očitno za kredite, ki jih v tujini najema državni proračun, saj je deficit tega že danes okoli 900 milijonov,« je pojasnil Tajnikar.
Take razmere po Tajnikarjevih besedah po eni strani povečujejo pozitivna pričakovanja gospodinjstev, po drugi strani pa omogočajo, da se gospodinjstva lahko tudi v večji meri zadolžujejo. Takšne stabilne in še kar ugodne razmere namreč pričakujejo tudi v bodoče tako z vidika zaposlenosti kot z vidika dohodkov. »Z vidika zadolževanja moramo vedeti, da je kredit zgolj denar, ki bi ga morali v prihodnosti privarčevati, tako pa ga dobimo že danes in izposojeni denar vračamo iz bodočih dohodkov. Bodoči dohodki nam postavljajo mejo zadolževanja, pri tem pa ne smemo pozabiti na obresti, ki so cena dejstva, da imamo korist od denarja že danes in ne komaj v bodočnosti. Prav zato mora vsako gospodinjstvo še posebej ob zadolževanju strogo upoštevati dohodke, ki jih lahko pričakuje v prihodnje, pa tudi načrte, kako naj bi razporejalo te dohodke,« še opozarja profesor Tajnikar.
Dejstvi, da se ob povečanju zadolževanja hkrati povečujejo tudi vloge gospodinjstev na vpogled in da zasebna potrošnja še vedno stagnira, pa po njegovi oceni kažeta, da se gospodinjstva še niso v celoti odločila, kako bodo porabila dohodke in denar, ki ga imajo na voljo. Investicije gospodinjstev še niso zaživele (mogoče tudi zaradi pomanjkanja gradbenih objektov na trgu), nekaj več se troši v trgovinah in za storitve, se pa letos kupujejo motorna vozila. »Videti je, da je veliko nakupov motornih vozil na kredit. To kaže tudi dokaj hitra rast uvoza, saj moramo motorna vozila uvažati. Izkušnje iz obdobja pandemije pa opozarjajo, da se dohodki gospodinjstev pri nas lahko spremenijo v potrošnjo šele čez leto ali dve. Denar in krediti bodo očitno krojili optimistično gospodarjenje gospodinjstev še v prihodnjem letu,« ocenjuje Maks Tajnikar.
Orinigalni članek lahko preberete tukaj.
