Novogoriško skupino Gonzaga sestavljajo štiri podjetja, ki skupaj zaposlujejo 45 ljudi. Glavno podjetje v skupini, Gonzaga-pro, je v letu 2024 ustvarilo devet milijonov prihodkov in je v zgornji tretjini med podjetji v svoji dejavnosti po dodani vrednosti na zaposlenega. Ta je hkrati nekoliko višja (za šest odstotkov) od slovenskega povprečja.
Subtilni logotip podjetja najdemo na pohištveni opremi v pisarniških prostorih visokotehnoloških družb, kot so Trilogic, Comtrade, Kolektor in GEN-i. Pa tudi v Izraelu, ZDA in Savdski Arabiji. A to je le del produktnega portfelja Gonzage, ki vključuje še pohištvo za vrtce, šole, knjižnice in namestitvene objekte, kot so hoteli. Njihov podpis tako denimo nosi oprema v verigi nemških študentskih domov, oprema v Hiltonovem hotelu v Amsterdamu, glasbenem konservatoriju v Bakuju, pa oprema prenovljenega vevškega kopališča … Poleg proizvodnje pohištvenih izdelkov ponujajo celostne rešitve z izrisom tlorisa, prostorskim prikazom in barvnimi študijami ter dostavo in montažo.
Direktor podjetja Iztok Bizjak, inženir strojništva, je eden od soustvarjalcev podjetniške zgodbe Gonzage od samega začetka. Ta sega v leto 1998, ko so prvo podjetje ustanovili štirje soustanovitelji, še danes partnerji. Poleg Bizjaka osrednjo upravljalsko četverico sestavljajo še Miloš Blažko, direktor prodaje za Slovenijo, Hrvaško in Italijo, Igor Šepec, direktor prodaje za tuje trge, ter Tomaž Murovec, tehnični direktor.
Začeli so kot zastopniki za pohištvo, nato pa kmalu uvedli lastno proizvodnjo. Leta 2002 je Gonzaga zaradi velikega povečanja števila naročil kupila lokalno tovarno Pohištvo Čepovan, ki je šla v stečaj. S tem so pridobili 5500 kvadratnih metrov pokritih površin in 36.000 kvadratnih metrov zemljišč ter vso tehnologijo za obdelavo lesa, hkrati pa so omogočili nadaljevanje mizarske tradicije, ki so jo domačini vzpostavili po drugi svetovni vojni za obnovo v vojni porušenih domov. Tovarna pohištva Čepovan se je v 80. letih prejšnjega stoletja med prvimi v Sloveniji specializirala za izdelavo pohištva za pisarne, kar je Gonzagi prišlo prav. Obdržali so tržno zanimive programe in razvili nove z lastnimi blagovnimi znamkami.
Že takrat so nastopali na italijanskem trgu, poleg tega pa so dobro sodelovali z avstrijskimi partnerji in območjem nekdanje Jugoslavije. S trga nekdanje skupne države so se usmerili proti zahodu, kjer so računali na več posluha za dizajn in razvoj izdelkov. Danes poslujejo na trgih vse od Anglije do Bližnjega vzhoda.
Pri partnerstvih ključna znanje in ugled
Ena ključnih vrednot podjetja je povezovanje. Iztok Bizjak namreč močno verjame v kolektivni duh in sinergijo med različnimi partnerji. Tudi zato je Gonzaga ena od ustanovnih partneric razvojnega centra kreativne pohištvene industrije RC 31, d. o. o., ki povezuje razvojno-raziskovalne resurse in kompetence slovenskih pohištvenih podjetij za prodor na mednarodni trg izdelkov visoke dodane vrednosti. Med družbeniki poleg Gonzage najdemo še Alples, Murales, IB-Caddy, Univerzo v Ljubljani, Gospodarsko zbornico Slovenije in zavod Lesarski grozd.
Medsebojno povezovanje za preboj in uspeh na trgu vsakodnevno udejanjajo tudi v praksi: lastne proizvodne zmogljivosti v Gonzagi lahko podprejo proizvodnjo v obsegu do tri milijone evrov na leto, za preostalih šest milijonov pa poskrbijo njihovi skrbno izbrani pogodbeni partnerji. »Zato si lahko izbiramo, kaj bomo delali sami, in to so ponavadi srednje velike serije. Večje serije prepustimo partnerjem – smo povezovalec marsikaterega mizarja in večjega podizvajalca pri naših projektih,« je pojasnil Bizjak.
Eno njihovih obsežnejših poslovnih partnerstev je opremljanje študentskih domov v Nemčiji, kjer so zagotovili opremo že za več kot 500 študentskih apartmajev. Pri pridobivanju in ohranjanju teh partnerstev sta ključnega pomena znanje in ugled. »Ne cena, zanesljivost izvedbe je ključni dejavnik, ki zagotavlja posel,« meni Bizjak. V Gonzagi, kot pravi, verjamejo v »staro šolo« kar obljubiš, tudi narediš. Danes pridobijo približno polovico svojih naročil na podlagi slovesa in priporočil. Svoj pristop k zagotavljanju kakovosti potrjujejo tudi s certifikatom ISO 9001, ki temelji na sedmih načelih vodenja kakovosti, bistvenih za dobro poslovno prakso.
Ko direktorja povprašamo o njihovih konkurenčnih prednostih, kot prvo navede, da so »odprte glave«. Nato odpre produktni katalog Gonzage in pokaže na začetno stran, kjer so navedeni stebri ponudbe vrednosti podjetja: inovativen dizajn, tehnična dovršenost in odlična storitev. Dodaja, da ga ne vodi rast, temveč to, da poslujejo pozitivno, da podjetje nima »zaplezanih« terjatev, ampak poštene odnose, plačane račune in zadovoljne stranke. Kako merijo uspeh? »Uspeh je pokritost računov, da nekaj ostane za lastnike, razvoj in investicije. In da mirno spim,« se nasmehne Bizjak.
Gonzaga sicer ne prodaja posameznih kosov pisarniškega pohištva. »Ne ponujamo omare, mize, ponujamo prilagojeno celostno rešitev,« je odločen direktor. S kupci načrtujejo končno rešitev, ki ustreza kupčevim potrebam, ter skrbijo za kakovost na vseh točkah procesa. Podjetje čedalje bolj postaja izvajalec celovitih projektov: leta 2023 so 68 odstotkov prometa ustvarili z naročili, večjimi od 100.000 evrov, leto pozneje se je ta delež povečal na več kot 80 odstotkov. Kot eno od stvari, ki so se je v poslovanju naučili, Bizjak omeni število trgov, ki jih lahko uspešno obvladuješ. Ta hip se osredotočajo na že osvojene trge in si za cilj ne postavljajo agresivne ekspanzije.
Direktor podjetja opaža, da se panoga pohištvene industrije razslojuje. Na eni strani ostajajo manjši mojstri, ki delajo po meri, srednji segment po njegovi oceni izginja, na drugem koncu spektra pa je pohištvena hiperprodukcija, kot je Ikea. Gonzaga spada v četrti, ločeni segment, tako imenovani contracting, pri katerem se opremlja celotne objekte. Njihovo področje delovanja v segmentu je usmerjeno na pisarne, namestitvene objekte in izobraževalne ustanove (vrtce, šole in knjižnice). S tako tržno usmeritvijo, ki se odmika od maloprodaje, Gonzaga obvladuje nišo, v kateri je potreba stalna, velikost poslov večja, prav tako potreba po znanju, fleksibilnosti in kreativnosti.
Les iz trajnostno upravljanih gozdov
V Gonzagi pravijo, da se zavedajo tudi pomena ohranjanja neokrnjenosti slovenske narave – od začetne dobave surovin do končne montaže pohištva. To dokazujejo s certifikatom FSC (Forest Stewardship Council), ki v pohištveni industriji pomeni, da je les pridobljen iz trajnostno upravljanih gozdov, pri čemer se spoštujejo okoljski, družbeni in ekonomski standardi ter zagotavlja sledljivost skozi celotno dobavno verigo. Neuporabljeni les v podjetju, kot pravijo, v celoti porabijo za ogrevanje svojega proizvodnega obrata. Proizvodnja je po njihovih besedah podprta s sodobno tehnologijo za proizvodnjo pohištva visoke kakovosti, ki hkrati omogoča zmanjšane vplive na okolje.
Zaradi širjenja poslovanja so se v podjetju pred štirimi leti odločili tudi za naložbo v novo tehnološko CNC-opremo. Investicija v proizvodnem procesu je omogočila večjo učinkovitost, višjo kakovost obdelave, večjo fleksibilnost zaradi krajših časov nastavitev, večjo natančnost ter s tem boljši izkoristek in manjšo porabo vhodne surovine. Zaradi manjše porabe energije so se zmanjšali izpusti škodljivih snovi, zaradi optimiziranja delovnih procesov in uporabe sodobne tehnološke opreme z boljšim izkoristkom pa je manjši tudi delež porabljene energije na enoto proizvoda. Naložbo je v 30 odstotkih sofinanciral Slovenski podjetniški sklad v okviru razpisa Uvajanje novih produktov v lesarstvu.
Kaj pa družbena odgovornost? Ta za Iztoka Bizjaka pomeni pošteno delati ter pošteno plačati ljudi, dobavitelje in državo. »Da skrbiš za svoje lokalno okolje,« pojasnjuje. V podjetju zato podpirajo šolo, gasilsko društvo in društva upokojencev v Čepovanu, kjer stoji njihov proizvodni obrat. Prav tako ne načrtujejo selitve podjetja ali proizvodnje. Zaposlujejo ljudi iz okolice in večinoma, kot pravijo, najdejo prostor za vse iz lokalnega okolja, ki se želijo zaposliti pri njih.
