Družba SIJ – Slovenska industrija jekla (Sij), v večinski ruski lasti, je zašla v finančne težave. Razlog za to je splet različnih okoliščin. Kot so v letnem poročilu o lanskem poslovanju izpostavili v SIJ, so nizko povpraševanje na ključnih trgih, visoki stroški energentov in prelivanje azijskega jekla na evropski trg kot posledica presežne globalne zmogljivosti pustili močan pečat uspešnosti poslovanja.
Konec lanskega leta je imela skupina SIJ v svoji bilanci knjiženih 293,8 milijona evrov finančnih obveznosti, od katerih jih je bilo 237,4 milijona kratkoročnih, 56,5 milijona evrov pa dolgoročnih. Februarja se je skupina SIJ z bankami upnicami dogovorila o mirovanju obveznosti do konca septembra. Po naših podatkih so se aprila začeli pogovori o dodatnem likvidnostnem posojilu, ki ga v skupini SIJ potrebujejo za financiranje poslovanja. Po pojasnilih medsebojno neodvisnih virov iz bančnih vrst je bilo 25-milijonsko posojilo SIJ odobreno pred kratkim. Takšno delovanje bank je izrazito drugačno kot po izbruhu velike finančne krize leta 2008, ko ob nezmožnosti rednega odplačevanja posojil poslovne banke na slovenskih tleh niso imele nikakršnega posluha za poslovno in finančno sanacijo podjetij, ki so se znašla v finančnih škripcih, je poudaril eden od naših sogovornikov, ki ni želel biti imenovan.
V zameno za odobritev finančne injekcije so morali v SIJ v korist banki upnici zastaviti celotno premoženje, se pravi tudi tisto, ki doslej še ni bilo zastavljeno, in se zavezati k izvedbi številnih korakov za prestrukturiranje jeklarske skupine. Med drugim morajo ohraniti osnovno dejavnost, po neuradnih podatkih pa ima skupina SIJ dovolj nepotrebnega premoženja, ki ga lahko unovči, izkupiček pa nameni za servisiranje dela posojil.
Od leta 2007 je SIJ v večinski lasti podjetja Dilon, v katerem je posredno, prek nizozemskega podjetja Dilon Coöperatief, večinski lastnik ruski državljan Andrej Zubitski. Slednji je tudi predsednik uprave SIJ. Ob prodaji državnega deleža Dilonu je država v SIJ ohranila 25-odstotni lastniški delež. Na podlagi dogovorjene prodajne opcije bi lahko zanj do leta 2022 iztržila okoli 50 milijonov evrov, vendar opcije ni izkoristila. Po neuradnih podatkih so bankirji v zadnjih mesecih od Dilona terjali nekajdesetmilijonsko dokapitalizacijo SIJ, vendar ta po zatrjevanju naših virov nima sredstev za to dejanje. Poleg tega naj Dilon ne bi razpolagal s sredstvi za vračilo visokega posojila, ki mu ga je SIJ odobril pred časom in predstavlja velik kamen spotike za uspešno sanacijo jeklarske skupine.
Potem ko je imel SIJ konec leta 2020 do Dilona 81,4 milijona evrov terjatev, so te konec lanskega leta znašale okoli 64 milijonov evrov, od katerih je 51,16 milijona evrov odobrenih posojil, preostalo pa so natečene obresti. Kot so v SIJ navedli v lanskoletnem poročilu o poslovanju, bodo posojila Dilona poplačana iz dividend, ki mu jih bo izplačeval SIJ. Na vprašanje, ali je Dilon vrnil posojilo, in če da, kdaj, so v SIJ odgovorili, da posojilo še ni v celoti vrnjeno. »Dinamika odplačil je skladna s sklenjenimi dogovori, ki so pod tržnimi pogoji, v skladu z zakonodajo in statutom družbe SIJ in jih je potrdil nadzorni svet. Zaradi zaupne narave podrobnosti dogovora javno ne moremo razkrivati.«
Obstaja možnost izhoda iz finančnih težav
Med skupino SIJ in bankami, tako v SIJ, že več mesecev potekajo konstruktivni pogovori o dolgoročni rešitvi refinanciranja za skupino, potrebni zaradi zahtevnih tržnih razmer. »Dosežen je dober napredek, vključno z razpravami o morebitni zagotovitvi dodatne likvidnosti s strani nekaterih bank za podporo poslovanju skupine SIJ. Rešitev refinanciranja je usmerjena v zagotovitev stabilne dolgoročne finančne platforme za skupino. Podobno kot drugi evropski proizvajalci jekla se slovenska jeklarska industrija sooča s širšimi izzivi v obliki nesorazmernih uvoznih pritiskov jekla iz Azije, geopolitičnih vprašanj, zlasti o ameriških carinah, in visokih cen energentov,« so pred dnevi povedali v SIJ in poudarili, da medtem izpolnjujejo obveznosti iz trenutnih pogodbenih dogovorov z bankami, ki so v skladu z običajno tržno prakso in veljavno zakonodajo. »Ohranjamo tudi svojo zavezanost odgovornemu upravljanju, dolgoročnemu trajnostnemu poslovanju in varovanju socialne varnosti zaposlenih, zato bomo še naprej konstruktivno sodelovali z bankami do dokončanja in uspešnega zaključka rešitve dogovora o refinanciranju, ki bo v korist vseh deležnikov,« so pojasnili v SIJ. V preteklem letu je skupina SIJ v povprečju zaposlovala 3554 delavcev.
Eden od bankirjev, s katerimi smo neuradno govorili, meni, da obstajajo možnosti, da bi se skupina SIJ lahko izvlekla iz trenutnih finančnih težav, če bi se stanje v globalnem jeklarstvu izboljšalo in če bo izdelana ustrezna strategija izboljšanja poslovanja. V nasprotnem primeru se omenja, da bi Dilon oziroma neposredno Andrej Zubitski lahko ostal brez večinskega lastniškega deleža v SIJ. Kot smo izvedeli neuradno, namreč obstaja tudi možnost, da bi bila celotna skupina SIJ prodana kakšnemu od strateških prevzemnikov, pri čemer naj bi pri več njih obstajal interes za prevzem slovenske jeklarske skupine. Ob odsotnosti drugih rešitev takšno možnost po zatrjevanju naših virov podpira tudi država. Po neuradnih podatkih je njen prvenstveni cilj, da se ohranijo delovna mesta, ob morebitni menjavi večinskega lastnika pa naj bi bila država pripravljena prodati svoj četrtinski lastniški delež.
V Slovenskem državnem holdingu (SDH) so dejali, da podrobnosti o upravljalskih aktivnostih in načrtih v SIJ ne morejo razkrivati, ker so jih v skladu z določilom zakona o SDH dolžni varovati kot poslovno skrivnost. Pojasnili pa so, da pozorno spremljajo dogajanje v SIJ in si v okviru razpoložljivih možnosti prizadevajo najti najustreznejše upravljalske ukrepe. »Odločitve sprejemamo na podlagi skrbne preučitve vseh okoliščin v zvezi s poslovanjem družbe, razmer na trgu in presoje različnih možnosti.« Ob tem so na SDH izpostavili, da so s 25-odstotnim lastniškim deležem le manjšinski lastnik SIJ.
