Lansko leto je minulo v znamenju energetske krize in energetske draginje, s katero so se spopadle tako rekoč vse evropske vlade. Dva meseca pred aprilskimi državnozborskimi volitvami, ki so prinesle menjavo oblasti, je Janševa vlada sprejela zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, v katerem je določila, da se tarifne postavke elektrooperaterjev za obračunsko moč in prevzeto energijo za vse odjemalce od februarja do konca aprila znižajo na nič. Poenostavljeno, vlada je določila, da državljanom in podjetjem tri mesece ni bilo treba plačevati omrežnine. Ukrep je dotolkel elektroenergetska podjetja.

Utapljanje v izgubi

V Elektru Celje so tako ustvarili za 12,7 milijona evrov nižje prihodke, kot bi jih, če bi na svoj račun prejeli tudi prihodke iz plačila omrežnine. Ob dobrih 55,5 milijona evrov prihodkov in slabih 14 milijonov evrov prostega denarnega toka so ustvarili 4,2 milijona evrov izgube. To je več kot 18 milijonov evrov manj kot v letu 2021, ki so ga zaključili s skoraj 14 milijonov evrov čistega dobička. Padec je signifikanten, minula štiri leta so (z izjemo leta 2020) poslovno leto zaključevali s približno desetmilijonskim dobičkom.

»Izpad prihodkov iz naslova omrežninskega primanjkljaja znaša po preliminarnem obračunu Sodo 9,6 milijona evrov,« so zapisali tudi v Elektru Primorska. »Tako velikega izpada prihodkov ni mogoče nadoknaditi z omejevanjem stroškov ali izvajanjem storitev na trgu, zato je Elektro Primorska leto zaključil z negativnim poslovnim izidom,« so strnili. Izguba znaša 2,67 milijona evrov. Leto 2021 so, za primerjavo, končali s 14,3 milijona evrov dobička. Vse od leta 2018 so poslovno leto zaključevali z vsaj šestmilijonskim dobičkom.

V Elektru Gorenjska so padec prihodkov zaradi neplačevanja omrežnine ovrednotili na 9 milijonov evrov in ob 31,2 milijona evrov skupnih prihodkov leto zaključili z 1,9 milijona evrov čiste izgube. Tudi v tem elektrodistribucijskem podjetju so minula poslovna leta zaključevali z vsaj šestmilijonskim čistim dobičkom.

V Elektru Ljubljana lanskih poslovnih rezultatov uradno niso želeli razkriti, ker da še niso pripravljeni. Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi izguba znašala okoli devet milijonov evrov. Leto prej so zaključili s 14,1 milijona evrov čistega dobička in tudi pred tem se dobiček zadnja leta nikoli ni spustil pod 11 milijonov evrov. Tudi v Elektru Maribor so potrdili, da so zaradi posledic interventnega zakona utrpeli izpad prihodkov, kar je negativno vplivalo na poslovni izid in likvidnost. Konkretnih številk niso želeli razkriti, so pa izpostavili, da je družba »uspešno obvladovala vse negativne dejavnike, ki so pomembno vplivali na poslovanje, in leto zaključila s pozitivnim poslovnim rezultatom«. Po naših neuradnih podatkih so zaradi interventnega zakona ustvarili za več kot 13 milijonov evrov nižje prihodke, leto pa vendarle končali s približno štirimilijonskim dobičkom. Po naših neuradnih podatkih je predsednik uprave Jože Hebar občutno znižal stroške dela z ukinitvijo zaposlitev za določen čas in pogodbenih sodelavcev, ki so se v družbi namnožili v času nekdanjega predsednika uprave Borisa Soviča. V družbi so sicer zapisali, da so »za vzdrževanje plačilne sposobnosti predvsem zmanjšali investicijska vlaganja in obseg novih zaposlitev«.

Nadzorniki se požvižgajo
na rezultat

Njihov dobiček je sicer občutno nižji kot v minulih letih, ko je družba dosegala več kot desetmilijonske dobičke, a hkrati bistveno boljši od rezultatov primerljivih podjetij. Nadzornikov družbe to, kot kaže, ni zanimalo. Minuli teden so Hebarju predlagali sklenitev sporazuma o predčasnem prenehanju mandata. Če ga ne bo podpisal, naj bi ga po naših informacijah razrešili krivdno. Da mora na vsak način oditi, naj bi se po naših informacijah odločil predvsem prvi nadzornik Elektra Maribor Samo Logar.

Nadzorniki naj bi Hebarju uradno očitali odprte (a nezapadle) terjatve do sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, družbe Sodo, v višini 4,4 milijona evrov. Očitek, še zlasti, če ga navajajo kot razlog za razrešitev predsednika uprave, je zanimiv, saj se Elektro Maribor glede odprtih terjatev prav nič ne razlikuje od drugih elektrodistribucijskih podjetij. Vsa omenjena podjetja imajo do družbe Sodo nezapadle terjatve zaradi regulatornega primanjkljaja iz leta 2021, ki se po zakonu poračunava po tretjinah v letih 2023, 2024 in 2025. Tako denimo nezapadle terjatve Elektra Celje znašajo 3,1 milijona evrov, Elektra Gorenjska 1,6 milijona evrov, Elektra Ljubljana 3,5 milijona evrov in terjatve Elektra Primorska 2,5 milijona evrov, so sporočili iz družbe Sodo. Na vprašanje, ali je v tem kar koli zakonsko spornega, so na Sodu nedvoumno odgovorili: »Terjatve niso sporne.«

Omenjene terjatve pravzaprav ves čas nastajajo zaradi primanjkljaja omrežnine. »Za leto 2022 elektrodistribucijska podjetja do Sodo nimajo zapadlih terjatev,« so še izpostavili v Sodu ter dodali, da sami tekoče poravnavajo obveznosti v skladu z roki, ki so opredeljeni v regulatornih predpisih, in v skladu s pogodbami. »Sodo ima poravnane obveznosti do elektrodistribucijskih podjetij,« so navedli.