Od 1. marca so v Sloveniji cene električne energije deregulirane in se oblikujejo tržno. Ljubljanski gospodinjski odjemalci niso doživeli bistvenih podražitev v primerjavi z januarskimi cenami, je razvidno iz analize finske raziskovalne ustanove VaasaETT, ki je nastala v sodelovanju z avstrijskim in madžarskim regulatornim organom za energijo (Energie-Control Austria in MEKH).
Povprečno ljubljansko gospodinjstvo je 2. junija plačalo za kilovatno uro električne energije 17,38 centa, kar je le 0,6 centa ali 3,7 odstotka več, kot je plačalo januarja, ko je še učinkovala regulacija cen, obenem je vlada izpeljala še zakonsko intervencijo v omrežnino.
Med 33 glavnimi mesti Evrope je Ljubljana 23.
Raziskovalci VaasaETT so primerjali cene električne energije za gospodinjstva v glavnih mestih 33 evropskih držav. Na seznamu so vse članice EU, Črna gora, Norveška, Srbija, Ukrajina, Velika Britanija in Švica. In kam se je uvrstila Ljubljana?
V primerjavi povprečnih cen na začetku junija je razmerje med najdražjim Berlinom in najcenejšo Budimpešto več kot štiri proti ena. Berlinu sledijo London, Bern in Dublin. Ljubljana se je uvrstila v spodnjo tretjino, na 23. mesto, kar je mesto višje kot pozimi. S ceno 17,36 za kilovatno uro električne energije je Ljubljana še vedno bistveno pod evropskim povprečjem držav EU, ki je znašalo 24,52 centa. Edina prestolnica srednje in vzhodne Evrope z nadpovprečno ceno elektrike je Praga. Na repu razpredelnice so še Kijev, Beograd in Podgorica.
Največje podražitve so analitiki zaznali v Madridu (plus sedem odstotkov), v Lizboni se je strošek elektrike podražil za šest odstotkov v primerjavi z mesecem poprej. Podražitve so bile posledica povečanega povpraševanja po električni energiji zaradi višjih temperatur in upada proizvodnje tamkajšnjih hidroelektrarn, dvig cen je bil tudi posledica aprilskega izpada električne energije na Iberskem polotoku.
Za kar sedem odstotkov se je elektrika pocenila v Oslu, ki je 2. junija imel najcenejšo elektriko, če se jo uravnoteži s kupno močjo prebivalstva. V takšni primerjavi je bila elektrika najdražja v Pragi, Ljubljana pa ostaja v spodnji tretjini razpredelnice, na 25. mestu.
V luči kronično politično razgrete polemike o omrežnini za električno energijo v Sloveniji kaže izpostaviti podatek, da ima strošek omrežnine zgolj 15-odstotni delež v končnem znesku položnice povprečnega ljubljanskega gospodinjstva za junij, 65-odstotni delež predstavlja strošek dobavljene električne energije, ostalo so davki in dajatve. Strošek omrežnine ima največji, kar 65-odstotni delež na položnici v Budimpešti, najmanjšega, enajstodstotnega pa v ciprskem glavnem mestu.
Aleksander Mervar, direktor sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja Eles, je nedavno predstavil podatke za leto 2024, po katerih je bila Slovenija ob vladnih ukrepih glede stroška za dobavo elektrike za povprečno gospodinjstvo na 23. mestu v EU, brez vladnih ukrepov pa bi bila na 11. mestu. Omrežnina za gospodinjski odjem v Sloveniji je bila lani za okoli 16 odstotkov višja kot v letu 2017, medtem ko je bila v EU višja za 42 odstotkov, v Nemčiji celo za 53 odstotkov.
Ljubljančani plačujejo najdražji plin v srednji in vzhodni Evropi
Kakšne so bile junijske razmere pri oskrbi gospodinjstev z zemeljskim plinom? Analiza je vključevala 27 glavnih mest. Najdražji plin še vedno plačujejo gospodinjstva v Stockholmu, cena je dosegla kar trikratnik evropskega povprečja. Sledijo Amsterdam, Bern in Lizbona. Ljubljana se je v tej primerjavi odrezala bistveno slabše kot pri ceni elektrike. Uvrstila se je na deseto mesto, kar je mesto višje kot januarja. Slovensko glavno mesto je imelo 2. junija najdražji plin med prestolnicami srednje in vzhodne Evrope, cena 10,56 centa za kilovatno uro je malenkost pod povprečjem držav EU27 (10,86 centa). V primerjavi z januarjem se je plin podražil zgolj malenkostno, za 0,3 centa za kilovatno uro.
Ob upoštevanju kupne moči prebivalstva je na seznamu zlezlo še za dve mesti na osmo mesto in se uvrstilo med Prago in Pariz. Največje zvišanje cen zemeljskega plina so analitiki zaznali v Bruslju in Lizboni, najbolj so cene padle v Amsterdamu, Parizu, Rigi, Rimu, Talinu in na Dunaju.
