Paravan naj bi se selil v zasebno podjetje NGEN. Gre za eno najhitreje rastočih podjetij v slovenski energetiki, ki prevzema mesta dosedanjih državnih podjetij, širi pa se tudi v tujini.
Paravan je vodenje Gen energije prevzel pred tremi leti, ob koncu velikih rošad, ki so se začele z nepotrditvijo novega mandata Robertu Golobu na mestu direktorja Gen-I. V tem podjetju je bil Golobova desna roka, hkrati pa je Gen energija večinski lastnik Gen-I. Paravan je kmalu po nastopu vlade, ki jo vodi Golob, preskočil nekaj korporativnih stopničk in postal direktor lastnice ter tudi predsednik nadzornega sveta Gen-I.
NGEN, vzpenjajoči se igralec slovenske energetike
Direktor in soustanovitelj NGEN je Roman Bernard, druga dva večja lastnika pa sta kriptoposlovnež Damian Merlak in Boštjan Bandelj, soustanovitelj podjetja za trgovanje z emisijskimi kuponi Belektron. Vsak ima približno tretjinski delež.
Poslovni model NGEN je kompleksen, a v marsičem soroden dejavnostim Gen-I. Največji del dejavnosti je zagotavljanje tako imenovanih sistemskih storitev stabilnosti omrežja za Eles. To pomeni, da na poziv Elesa zagotavljajo dodatno električno moč, s katero ta uravnava proizvodnjo in porabo na omrežju. To deloma zagotavljajo s svojimi zmogljivostmi velikih baterij, deloma pa s prilagajanjem porabe nekaterih fleksibilnih uporabnikov. NGEN hkrati deluje na trgu elektrike.
Nedavno je NGEN začel vstopati tudi na trg pametnih hranilnikov električne energije (baterij) za gospodinjstva. Gre za še en sestavni del tako imenovanih pametnih električnih omrežij, ki so potrebna na omrežjih z velikim deležem obnovljivih virov. Ta so izredno nestanovitna zaradi vremena, zato postane ključen izziv uravnavanje stabilnosti električnega omrežja, v katerem je treba izenačiti porabo in proizvodnjo elektrike.
NGEN je podjetje, ki raste in bo še naprej močno pridobivalo, če bo v električnem omrežju vse večji delež sončnih panelov in ko bo postajalo zagotavljanje stabilnosti omrežja, za kar je odgovoren Eles, vse zahtevnejše. Potrebe Elesa po teh storitvah, ki obsegajo predvsem ustrezen posege v proizvodnjo in porabo elektrike, rastejo in Eles jih vse bolj kupuje pri zasebnih podjetjih, na prvem mestu NGEN-u in ne več državnih. V preteklosti so namreč to vlogo primarno opravljale hidroelektrarne.
Poleg tega je NGEN vsaj deloma sledil tudi zgledu Gen-I, ki mu je uspelo združiti trgovanje na veletrgu z elektriko s ponujanjem storitev, vezanih na obnovljive vire energije in solarne panele.
Boj med dvema modeloma prihodnosti energetike
Za poslovni model NGEN je tako optimalen razvoj slovenske energetike, ki bo temeljila na obnovljivih virih energije in mehanizmih za fleksibilno porabo električne energije. Gre torej za alternativni model tistemu, ki ga zagovarja glavnina slovenske energetike in predvideva gradnjo novega bloka jedrske elektrarne Krško ter po možnosti dodatno podaljšanje obratovanja obstoječega bloka do leta 2083. To pa sta ključna projekta, nad katerima je bedel Paravan kot direktor Gen energije, ki je lastnica slovenske polovice krške nuklearke.
Kot je Paravan povedal v več intervjujih, je za slovensko energetiko gradnja nuklearke bolj ekonomična prav zato, ker njena zgraditev zagotavlja stabilnost omrežja, s čimer postane gradnja sistemov za izravnavo proizvodnje in porabe električne energije bistveno manj potrebna. Na drugi strani pa se največji del cene oskrbe zgolj z obnovljivimi viri energije skriva prav v teh sistemih, kjer pa je glavni igralec NGEN.
Odločitev Paravana, da prestopi iz Gen energije v NGEN, se tako zdi kot stava na prihodnost slovenske energetike – obnovljive vire energije in zasebni kapital namesto jedrske energije in državnega lastništva.
