Rezultati raziskave kažejo, da so za donatorje, ki delujejo kot pravne osebe, davčne olajšave na voljo, a so nizke – do odstotka obdavčljivih prihodkov in 3,8 odstotka za donacije vrhunskemu športu. To vodi v nizek odstotek podjetij, ki na tak način delujejo. Podjetja tudi nimajo finančnih davčnih koristi za opravljanje t. i. pro bono dela. Strokovnjaki priporočajo začetek razprave o davčnih olajšavah za korporativne donatorje – kaj bi jih spodbudilo, da bi se s svojim kapitalom, sposobnostmi zaposlenih ipd. bolj ukvarjali s socialnimi vprašanji.

Strokovnjaki trdijo, da je treba uvesti nove ugodnosti za podjetja, ki se ukvarjajo z družbeno dejavnostjo – na primer, s prednostnimi pogoji v zakonodaji o javnem naročanju. To bi lahko storili z uvedbo dodatnih socialnih meril v zakonu o javnem naročanju, ki bi korporativne donatorje na javnih razpisih nagrajevala z dodatnimi točkami.

Pridobitna dejavnost nepridobitnih organizacij

Vodenje pridobitne dejavnosti, torej prodaja izdelkov in storitev, je pomemben steber, ki krepi stabilnost in sistemsko rast nepridobitnih organizacij. Slovenska zakonodaja izrecno zahteva, da nepridobitne organizacije plačujejo davek od dohodka pravnih oseb iz pridobitne dejavnosti. Zato morajo voditi ločene bilance, računovodstvo in poročanje. Vredno je pogledati rešitve, ki veljajo na drugih trgih srednje in vzhodne Evrope, kjer je dohodek, ustvarjen s pridobitno dejavnostjo, z določenimi omejitvami, oproščen davka, dokler se uporablja za doseganje zakonskih ciljev organizacije.