Če pogledamo pobliže, lahko vidimo, da se niso vsi segmenti trga gibali enakomerno in v enotni smeri. Delnice tehnoloških podjetij z veliko tržno kapitalizacijo so zaostajale, medtem ko so se ciklične delnice okrepile ter nekoliko nadoknadile zaostanek. Tak zasuk si lahko razlagamo kot povečano zanimanje vlagateljev za bolj ciklične naložbe v okolju, kjer se pričakuje nadaljnje prilagajanje monetarne politike. Jerome Powell je med drugim nakazal, da bi lahko prihajajoči makroekonomski podatki pomembneje vplivali na obrestno politiko. Fed sicer v prihodnjih mesecih ostaja pozoren na inflacijske pritiske, hkrati pa opozarja, da obstaja tveganje hitrega poslabšanja na trgu dela, kar nakazujejo tudi nedavni znaki umirjanja na tem trgu. Posledično se je verjetnost znižanja obrestne mere dvignila s 75 odstotkov na 90 odstotkov. Pretekli teden so svoja poročila predstavila tudi velika trgovska podjetja, kot so Target, Walmart in Home Depot. Zaključek vseh treh je, da potrošniki kljub negotovosti glede carin in gospodarskega okolja v glavnem še naprej trošijo, pri čemer ugotavljajo, da se je povečalo predvsem povpraševanje po cenovno ugodnih diskontnih izdelkih.
Višja verjetnost za znižanje obrestnih mer se pozna pri vrednosti ameriškega dolarja, ki je ponovno izgubil v primerjavi z ostalimi svetovnimi valutami in se giblje okoli 1,17 dolarja za evro. Premik smo lahko zaznali tudi pri ceni unče zlata, ki se ponovno nahaja nad 3350 dolarji. Zelo podobno je bilo pri drugi žlahtni kovini, srebru, ki se nahaja v bližini večletnega vrha. V petek je namreč pridobilo dva odstotka in se počasi bliža psihološki meji 40 dolarjev za unčo. Cena nafte brent se te dni giblje pri 67 dolarjih za sodček, kar je nekoliko nižje od preteklih tednov. Cena zemeljskega plina, katerega najkrajša pogodba na nizozemski borzi se giblje okoli 33 evrov za megavatno uro, vztrajno pada. Pred začetkom kurilne sezone se evropska skladišča plina konstantno polnijo in so trenutno okoli 76-odstotno zasedena.
Zanimanje vlagateljev na domači Ljubljanski borzi ne pojenja. Indeks SBITOP se je ponovno povzpel nad 2450 točk. Nekaj vrednosti je v preteklih tednih sicer izgubil zaradi izplačila dividend, pa vendar v zadnjih dneh dobra četrtletna poročila ponovno krepijo pozitivno vzdušje vlagateljev. Dobri poslovni podatki in optimistične napovedi za konec leta so dober obet za jesensko razpoloženje na Ljubljanski borzi. K temu lahko delno prištevamo tudi težko pričakovano uvedbo individualnih naložbenih računov (INR), ki bodo od prihodnjega marca naprej s svojo davčno privlačnostjo poskrbeli za večje zanimanje in boljšo likvidnost na domačem delniškem trgu.
