Cene zlata so se letos zvišale za okoli 30 odstotkov, s čimer so si med tako imenovani varnimi zatočišči za vlagatelje prislužile krono. Po poročanju ameriške CNBC dobički plemenitih kovin presegajo zaslužke drugih tradicionalnih varnih zatočišč, kot so japonski jen, švicarski frank in ameriške obveznice.
Krepitev vrednosti zlata v zadnjih mesecih povzroča negotovost predvsem zaradi nepredvidljive carinske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa in vojn po svetu. Na ameriški blagovni borzi Comex je bilo treba konec prejšnjega tedna za unčo zlata (28,26 grama) odšteti okoli 3380 dolarjev (2935 evrov), rekordna vrednost, ko je unča zlata presegla mejo 3500 dolarjev (3040 evrov), pa je bila dosežena aprila letos. Tolikšne vrednosti se v minulem letu niso napovedovale. Citigroup, ena največjih finančnih skupin na svetu, je denimo lani poleti napovedovala, da se bo cena za unčo zlata do sredine letošnjega leta povzpela na 3000 dolarjev.
Kot izhaja iz pred dnevi objavljenega poročila Evropske centralne banke (ECB) o zlatu, je realna cena te žlahtne kovine že lani dosegla rekordno zgodovinsko vrednost, potem ko je presegla tisto iz obdobja naftne krize leta 1979. Zlate rezerve bank so blizu ravnem iz brettonwoodskega obdobja, pri čemer v celotni ponudbi zlata obsegajo manjši delež, kot so ga tedaj. Po podatkih ECB se je delež zlata v rezervah centralnih bank na medletni ravni lani povečal za tri odstotne točke, na 19 odstotkov, delež evra pa skrčil za polovico odstotne točke, na 16 odstotkov. S 47-odstotnim deležem je ključna rezerva centralnih bank še vedno dolar.
Dolgoročno ohranjanje vrednosti
Povpraševanje centralnih bank po zlatu, tako ECB, je bilo lani še naprej veliko in je pomenilo več kot petino svetovnega povpraševanja po zlatu, medtem ko je leta 2010 dosegalo deset odstotkov. Izrazito se je okrepilo po ruski invaziji na Ukrajino in od takrat ostalo na visokih ravneh. Nakupi zlata za izdelavo nakita in naložbe so še naprej prispevali večino svetovnega povpraševanja po zlatu. Ob tem je upad povpraševanja po nakitu, predvsem na Kitajskem, lani nadomestila krepitev povpraševanja po zlatu za naložbe.
Po podatkih raziskave, ki jo je Svetovni svet za zlato (World Gold Council) izvedel med februarjem in aprilom letos med približno 60 centralnimi bankami po svetu, so trije ključni razlogi za hrambo zlata v centralnih bankah dolgoročno ohranjanje vrednosti in zaščita pred inflacijo, velika rast v obdobju krize ter učinkovita razpršenost naložb kot zaščita pred gospodarskimi tveganji. Pomemben dejavnik, ki so ga navedle centralne banke, je tudi zaščita pred geopolitičnimi tveganji.
Zlate rezerve so v zadnjem obdobju kopičile predvsem nekatere centralne banke, pri čemer so ga v največjem obsegu kupovale tiste v Turčiji, Indiji in na Kitajskem. V zadnjih treh letih so centralne banke po svetu v povprečju letno pridobile več kot tisoč ton zlata, medtem ko so ga v minulem desetletju v povprečju vsako leto kupile od 400 do 500 ton. V skoraj treh četrtinah anketiranih centralnih bank nameravajo v prihodnjih petih letih zmanjšati količino ameriških dolarjev v svojih rezervnih valutah, po drugi strani pa naj bi se delež drugih valut, kot sta evro in kitajski juan, v tem obdobju povečal.
