Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) so se marca cene papirja na letni ravni podražile za 33,1 odstotka, kar je ena največjih podražitev industrijskih proizvodov v Sloveniji. Posledično se postopoma dražijo tudi končni izdelki. Najbolj, za 16,6 odstotka, so se med lanskim in letošnjim aprilom podražili revije in periodični tisk. Časopisi so na letni ravni dražji za 10,9 odstotka, neleposlovne knjige za 9,1 odstotka, medtem ko so se leposlovne knjige in izobraževalni učbeniki celo za malenkost pocenili.
»V prvi polovici lanskega leta je tona papirja stala manj kot 500 evrov, zdaj je treba zanjo odšteti že krepko več kot 1000 evrov. Poleg podražitve papirja je založnike udaril tudi dvig cen tiskarskih storitev in distribucijskih podjetij za raznos edicij,« pojasnjuje tehnični direktor Dnevnika Jernej Potočnik in dodaja, da medijske hiše takšen »ritem podražitev« težko prevalijo na končnega kupca.
Nabavna cena časopisnega papirja se je od lani več kot podvojila tudi pri medijski družbi Delo. Za leto 2022 so izračunali, da jim bodo višje cene papirja z višjimi stroški energije v Tiskarskem središču, ki tiska edicije Dela, prinesle skoraj 1,3 milijona evrov višje stroške poslovanja. Kot pojasnjujejo, se višjim stroškom tiska in energije prilagajajo z nižanjem posameznih skupin odhodkov in višanjem cen edicij.
Podražitve papirja občutijo tudi v Mladinski knjigi. Predsednica uprave založniške družbe Simona Mele je pojasnila: »Za zdaj se odločamo za večje nabave, ki blažijo ceno. Če se bodo podražitve nadaljevale, pa se bo to odrazilo tudi v končni ceni.« V Mladinski knjigi pravijo, da za vsako novo knjigo določijo ceno v skladu s stroški. »Vsi tipi papirja se ne dražijo enako, zato lahko pri novih izdajah izbiro vrste papirja prilagajamo posameznim vrstam knjig, sproti bomo, glede na razmere, prilagajali tudi cene knjig. Pri učbenikih in delovnih zvezkih se bo dvig cen verjetno bolj poznal pri nakupih za šolsko leto 2023/24 in ne za to, ki prihaja.«
Dražje surovine in energija
»Poglavitni razlog za rast cen papirja je enormna podražitev proizvodnih stroškov – na eni strani cen osnovnih surovin, celuloze in odpadnega papirja, na drugi pa energije,« pojasnjuje Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirne in papirnopredelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Cene celuloze so po njenih besedah od začetka lanskega leta porasle za 60 do 70 odstotkov, cene večine vrst papirja za recikliranje oziroma odpadnega papirja pa so se od novembra 2020 podvojile, nekatere celo potrojile. »Že zgodaj jeseni je energetsko intenzivna industrija, kamor sodi tudi proizvodnja papirja, začela opozarjati na rastoče cene energentov. Potem ko so mnogi ob koncu zime pričakovali padec cen energije, pa se je začela vojna v Ukrajini in situacijo drastično spremenila,« ugotavlja Petra Prebil Bašin.
Poleg tega so se, dodaja, povišale cene emisijskih kuponov in zaradi vojnih razmer tudi stroški prevozov. Težave so z oskrbo s škrobom, nekatere oskrbovalne verige na nabavni pa tudi prodajni strani so se pretrgale. »Les in papir sta na seznamu sankcioniranega blaga, kar bo prej ko slej dodatno vplivalo na situacijo v Evropi,« je dejala Prebil Bašin.
V papirnicah so zaradi pospešenega slabšanja razmer močno zaskrbljeni. V podjetju Radeče papir denimo ugotavljajo, da se cene celuloze, ki so že zdaj zgodovinsko visoke, še naprej dvigujejo, ob tem pa jim največ skrbi povzroča rast cen energentov – elektrike in še posebej plina.
Pomanjkanje papirja na trgu
Ob podražitvah surovin in energije predstavlja velik problem tudi pomanjkanje papirja na trgu. »Poleti leta 2020 je na Finskem zaprla vrata skupina StoraEnso, ki je bila ena največjih evropskih papirnic, vendar pa se to takrat zaradi epidemije koronavirusa, zaprtih knjigarn po Evropi in nižje prodaje tiskovin še ni občutilo. Ko se je prodaja znova povečala, pa sta zmanjšanje zmogljivosti v proizvodnji papirja in povečano povpraševanje sprožila višanje cen in podaljševanje dobavnih rokov,« pravi Andrej Krope, namestnik direktorja v podjetju DZS Grafik.
Po zvišanju cen energentov in drugih surovin so papirnice od sredine lanskega leta začele zmanjševati proizvodnjo. »Manj ko so proizvedle, manj so imele izgube,« pojasnjuje Potočnik. Zaradi pomanjkanja papirja so bile založniške hiše primorane iskati dobavitelje po različnih trgih. »Dobava se je razpršila. Začel se je lov na papir po kakršni koli ceni.« Razmere je zaostrila še stavka v finski papirniški skupini UPM. Stavka, ki se je pravkar končala in je trajala kar štiri mesece, je povzročila nov velik izpad v proizvodnji papirja in ustvarila še dodaten pritisk na cene.
Papirnice se preusmerjajo
v embalažni papir
Razmere so najslabše na trgu časopisov in revij, saj se papirnice preusmerjajo v ovojno-embalažni papir, ki je bolj donosen in dolgoročno bolj perspektiven. »Pri ovojno-embalažnih papirjih je večja potrošnja, marše so precej višje, hkrati pa so surovine nekoliko cenejše, saj ne potrebujejo toliko optičnih belil in drugih dodatkov. Ob tem se zaradi povečane prodaje po spletu povečuje delež izdelave kartonskih produktov, s tem pa ostane za časopisni in revijalni segment še manj papirja. Po nekaterih ocenah bo padec porabe grafičnih oziroma časopisnih papirjev 10-odstoten, medtem ko bo raba embalažno-ovojnega papirja v prihodnje porasla za 18 odstotkov,« napoveduje Potočnik. Prebil-Bašinovo še bolj kot rast cen skrbi, ali bodo nekateri izdelki v prihodnje sploh na voljo. »Stroški proizvodnje grafičnih in časopisnih papirjev so preprosto previsoki, zato jih ekonomsko ni smiselno proizvajati,« pravi.
V Združenju papirne in papirnopredelovalne industrije ocenjujejo, da se podražitvam tiskovin preprosto ne bo dalo izogniti. Kolikšne bodo podražitve, si ne upa napovedati nihče. »Situacija z energenti je povsem nejasna, zato nihče ne ve, kaj bosta prinesli jesen in zima. Je pa utopično pričakovati, da bo kaj bolje,« meni Potočnik. »Zaradi povišanih stroškov izdelave se že dražijo tiskovine v trgovinah in knjigarnah, naklade se nižajo, določeni projekti oziroma izdaje knjig se zamikajo v naslednje leto. Evropski založniki znova več naslovov tiskajo na Kitajskem, kjer so razmere glede cen in dobavnih rokov še dokaj normalne,« ugotavlja Krope, ki v prihodnjih mesecih pričakuje nadaljnjo rast cen. Upa sicer, da se bo situacija do konca leta »nekoliko umirila«.
