Mediji pišejo o »prevari volivcev«. Vlada je v manj kot 50 dneh po prevzemu oblasti pozabila na zavezo iz koalicijske pogodbe in ne bo udejanjila napovedanega znižanja zneska na računih za plačilo električne energije za gospodinjstva. V pogodbi je obljubila pet centov nižje plačilo po kilovatni uri, kar bi povprečnemu gospodinjstvu letno plačilo znižalo za okoli 70 evrov. Davčne odpustke bodo občutili zgolj odjemalci v industriji, kmetijstvu in gozdarstvu.
Aktualna novica o prelomljeni predvolilni zavezi prihaja iz Nemčije, znižanje davka na elektriko za zasebna gospodinjstva je bila osrednja volilna obljuba koalicije Krščansko-demokratske unije (CDU) in Socialdemokratske stranke (SPD). Vlada Friedricha Merza sicer še vztraja pri napovedi, da bo z znižanjem omrežnine za plin in elektriko razbremenila gospodinjstva za dva do tri evre po kilovatni uri.
Tudi v Sloveniji je strošek oskrbe z električno energijo vztrajno v ospredju medijske in politične pozornosti. Cene kilovatne ure za gospodinjske odjemalce so pri nas nazadnje poskočile 1. marca, potem ko se je iztekel vladni ukrep zamejitve cen elektrike za gospodinjstva. Kam se Slovenija potem uvršča v mednarodni primerjavi 143 držav, je razvidno iz objave nemškega potrošniškega portala Verivox. V analizi se je naslonil na podatke za prvo letošnje četrtletje.
Najdražja elektrika je na atlantskem otočju
Najdražjo elektriko so plačevala gospodinjstva na Bermudih, in sicer 41,97 centa za kilovatno uro. »Elektrika je še posebej draga v majhnih otoških državah,« pojasnjuje Neven Valev, vodja raziskav pri Global Petrol Prices. »Uvoz je zaradi geografske lege zelo omejen, velike elektrarne zaradi nizke gostote prebivalstva niso ekonomsko upravičene. K temu je treba dodati še močno odvisnost od cene nafte, ki je podvržena ekstremnim nihanjem.«
Na seznamu Verivoxa sledijo Danska (40,62 centa), Irska (39,40 centa) in Belgija (38,20 centa). Nemčija je bila s 38 centi za kilovatno uro na petem mestu. »Dejstvo, da je Nemčija še vedno ena najdražjih držav za elektriko, je predvsem posledica visokih omrežnin, davkov in doplačil,« pravi Thorsten Storck, energetski strokovnjak pri Verivoxu. Slovenija se je s povprečno ceno 20,9 centa za kilovatno uro uvrstila v zgornjo tretjino seznama na 39. mesto. Med državami EU je na 19. mestu, za Poljsko in pred Latvijo. Med državami EU je imela najcenejšo kilovatno uro elektrike Madžarska (9,63 centa), v svetovnem merilu je bil na dnu razpredelnice Iran. Kilovatna ura (kWh) je tam stala 0,35 centa.
Plačujemo slab cent več kot lani
Kaj nam razkrijejo ti podatki,če jih primerjamo z majsko objavo Evropskega statističnega urada Eurostat, ki je analiziral cene elektrike za gospodinjstva iz druge polovice 2024? Povprečni gospodinjski odjemalec v Sloveniji je lani plačeval 20,06 centa za kilovatno uro električne energije, kar je dobre štiri odstotke manj kot v prvem četrtletju letos. Lanska cena je bila bistveno pod povprečjem EU, po kilovatni uri so manj od slovenskih plačevala le gospodinjstva v šestih članicah. Najnižjo končno ceno v skupini EU-27 je tudi lani imela Madžarska.
Razpredelnica držav se nekoliko premeša, če se pri ceni elektrike upošteva standard kupne moči prebivalstva. V analizi Verivoxa se je na vrhu te razpredelnice znašla afriška država Sierra Leone, med evropskimi državami je najdražja Italija, sledita ji Češka in Ciper. Slovenija se je na seznamu 140 držav uvrstila na 51. mesto. Med državami EU je tudi v takšni primerjavi obstala na 19. mestu. Z upoštevanjem standarda kupne moči je bila elektrika cenejša na Slovaškem, v Franciji, Luksemburgu, na Nizozemskem in Švedskem, na Malti in Madžarskem ter na Finskem.
Podatke o cenah električne energije je Verivoxu zagotovila družba Global Petrol Prices (GPP), ki analizira cene izbranih ponudnikov električne energije za nove stranke in izračuna nacionalno povprečje. Za upoštevanje značilnosti posameznih držav (tržni deleži, povprečna poraba) ekonomisti GPP vključujejo tudi podatke vladnih agencij. Verivox se je naslonil še na pretvorbene faktorje paritete kupne moči Svetovne banke za leto 2023.
Za zamejevanje cen 291 milijonov davkoplačevalskih evrov
Tudi Eurostat je cene elektrike v lanskem drugem polletju meril v standardih kupne moči, s katerimi se računsko izničijo razlike v ravni cen med državami. Po tem kriteriju se je slovensko gospodinjstvo uvrstilo na 17. mesto, torej dve mesti višje kot v analizi Verivoxa. Spomnimo: lani so bile cene električne energije do 90 odstotkov zamejene, zgolj deset odstotkov porabljene elektrike smo plačevali po tržnih cenah. Država je zato dobaviteljem električne energije izplačala skupno 291,5 milijona evrov nadomestila.
Eurostat je kupno moč upošteval tudi v primerjavi cen omrežnin. Tudi tukaj so se slovenska gospodinjstva uvrstila na 17. mesto med 27 članicami. Stroški omrežnin na megavatno uro so bili v Sloveniji nižji kot v EU, in to za 10,4 do 16,1 odstotka, odvisno od skupine odjemalcev.
