Britanska družba Ascent Resources in njena hčerinska družba Ascent Slovenia sta sprožili arbitražni postopek pred mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID) s sedežem v Washingtonu. Sloveniji očitata kršitev dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini, je poročala STA. Arbitražni postopek je zadnji v nizu lobističnih in pravnih manevrov, s katerimi se Ascent zoperstavlja uradnim potezam Slovenije, s katerimi so pristojni organi zavrli oziroma onemogočili naložbo v predvideno pridobivanje plina v Petišovcih.
Testne vrtine izvrtali že leta 2011
Načrti črpanja plina na Petišovskem polju v bližini Lendave so bili zastavljeni zelo ambiciozno. Leta 2011 je Ascent Resources sporočil javnosti, da so prve testne vrtine razkrile velike zaloge zemeljskega plina. »Rezultati so odlični in presegajo naša pričakovanja. Navdajajo nas z zaupanjem, da bo pridobivanje plina na Petišovskem polju postalo resničnost,« je bil tedaj optimističen direktor Jeremy Eng.
Na območju ob slovensko-madžarski meji naj bi se nahajalo za okoli 11,7 milijarde kubičnih metrov zalog plina. Območje naj bi bilo eno izmed potencialno najpomembnejših nahajališč, obenem pa tudi edinstveno celinsko nahajališče plina v Evropi. Eng je optimistično napovedal, da bodo plin začeli pridobivati v sredini leta 2012. Slovenski partner v projektu je bila Petrolova družba Geoenergo.
Ascent je javnosti vseskozi zagotavljal, da so predvideni postopki črpanja s hidravlično stimulacijo peščenjakov varni in okoljsko neoporečni. To so med drugim dokazovali z okoliščino, da je bilo na območju Petišovec v preteklosti izvrtanih več kot 160 vrtin, hidravlično drobljenje oziroma lomljenje (ang. fracking) je bilo v zadnjih 60 letih izvedeno na globokih vrtinah vsaj 28-krat. Negativnih učinkov na okolje ni bilo, so trdili tuji vlagatelji, prav tako naj ne bi bilo vplivov na vodooskrbno območje pitne vode. Predvidena metoda pridobivanja zemeljskega plina naj skratka ne bi bila primerljiva z zloglasnim hidravličnim lomljenjem, ki se v velikem obsegu izvaja v ZDA. Tam sicer vrtajo v bistveno trši in bolj neprepusten skrilavec.
Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green Slovenija je trdila nasprotno. Na podlagi njenih argumentov je upravno sodišče maja 2016 razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje za rafinerijo za prečiščevanje zemeljskega plina in zadevo vrnilo v ponovni postopek. V Ascentu so tedaj še vedno verjeli v pozitiven proceduralni razplet. Črpanje plina bo steklo v začetku leta 2018, so napovedali. Neočiščeni plin s Petišovskega polja so nameravali prodajati hrvaški Ini.
Pritiski Britancev odpihnili direktorja Arsa
Tudi ta načrt se ni izšel. Naložba v Prekmurju je celo še bolj zasmrdela. Jeseni 2018 je tedanji minister za okolje in prostor Jure Leben odredil notranji nadzor nad delom Arsa. Kmalu zatem je generalni direktor agencije Joško Knez odstopil s položaja. Nadzor je razkril, da je bilo v postopkih, ki jih je Arso vodil v povezavi z načrtovanim črpanjem plina na območju Petišovcev, kršeno načelo samostojnosti in neodvisnosti organa ter dela uradnih oseb. Komisija je posebej izpostavila dejstvo, da »se tujcem pritiski na slovenske uradnike ne zdijo nedopustni in sporni ter so jih pripravljeni ponoviti«.
»Globoko sem razočaran, ker nas je slovenski sistem spet pustil na cedilu, kljub zagotovilom, ki smo jih dobili,« je razplet komentiral glavni izvršni direktor Ascent Resources Colin Hutchinson. »Upali smo, da bo podelitev dovoljenja pomenila začetek naslednje faze projekta, namesto tega pa moramo ponovno tehtati pravne možnosti, da pristojne za izdajo dovoljenja pozovemo k odgovornosti.«
Besedne grožnje niso imele želenega učinka. Marca 2019 je Arso odločil, da mora Ascent izvesti presojo vplivov projekta na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, ker bi lahko načrtovani posegi pomembno vplivali na okolje. Britansko podjetje se je skušalo zoperstaviti odločitvi agencije in je sprožilo upravni spor. Upravno sodišče je prikimalo agenciji.
Državno odvetništvo je zavrnilo poravnavo
Ascentu je v tistem trenutku začela dokončno teči voda v grlo, delniški družbi so začeli denarni viri nevarno usihati. S pomočjo večmilijonskega posojila je leta 2020 zagnala arbitražni postopek in napovedala odškodninski zahtevek v višini 50 milijonov evrov. Leta 2021 je predlagala sporazumno rešitev spora, če ji Slovenija plača 120 milijonov evrov odškodnine. Državno odvetništvo je ponujeno poravnavo zavrnilo.
Aprila letos je prekmurski projekt dokončno zadušil državni zbor, ko je s 54 glasovi za potrdil novelo zakona o rudarstvu, ki uvaja popolno prepoved hidravličnega lomljenja oziroma frackinga.
