Vodja Združenja industrije pijač, predsednik uprave Radenske Marian Šefčovič, pojasnjuje, da je pobuda plod številnih internih razprav v industriji, v katerih so tehtali razloge za uvedbo kavcijskega sistema in proti njej. Na koncu so ugotovili, da je to najboljša pot za uresničitev ciljev krožne ekonomije. Še pred tremi leti, pravi, je tudi sam temu nasprotoval, saj je menil, da je mogoče obstoječi sistem zbiranja in ločevanja odpadne embalaže v Sloveniji še izboljšati do te mere, da bi z njim dosegli zadane cilje, a je analiza, ki so jo opravili, pokazala nasprotno: »Z obstoječim sistemom ne zberemo dovolj materiala. Material, ki ga zberemo, pa pogosto ni dovolj čist za predelavo. Veliko se ga tudi izgubi.«
Vzrok za to, da so pobudo sprožili ravno zdaj, je po Šefčovičevih besedah zahteva po prenosu direktive EU v nacionalno zakonodajo. Direktiva države članice zavezuje, da do leta 2025 zberejo 77 odstotkov odpadnih plastenk pijač, do leta 2029 pa naj bi bil ta delež že 90-odstoten. Danes v Sloveniji recikliramo okoli 65 odstotkov plastične embalaže, kar je daleč od želenega cilja, izpostavlja Šefčovič: »Kavcijski sistem je za nas transparenten, saj se material vrti v istem krogu in se ne izgublja.«
V združenju poudarjajo, da bi z uvedbo kavcijskega sistema pomagali živilski industriji, ki se sooča s težavami pri dobavi surovin. »Strategija 'nič odpadkov' ne pomeni, da ne bo več odpadkov, temveč da količine odpadkov čim bolj zmanjšamo in jih predelamo v nov material, kadar je to mogoče,« je še povedal Šefčovič. Pri tem se zgledujejo po skandinavskih in baltskih državah pa tudi po Slovaški, kjer so sistem uvedli pred kratkim. Po Šefčovičevem mnenju bi lahko njihovo izkušnjo prenesli tudi v slovensko okolje. V Evropi kavcijski sistem že uporablja enajst držav, in sicer Danska, Estonija, Finska, Hrvaška, Islandija, Litva, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Slovaška in Švedska.
Vizjak: To je korak v pravo smer
Pobudo je združenje predstavilo tudi ministru za okolje Andreju Vizjaku. Ta je povedal, da bi lahko že novi zakon o varstvu okolja vseboval člene, ki bi bili podlaga za vzpostavitev nacionalnega embalažnega kavcijskega sistema. Po njegovih napovedih bi se to lahko zgodilo že konec februarja ali v začetku marca. Vzporedno s tem je predvideno sprejetje uredbe, ki bo kot podzakonski akt urejala vse podrobnosti. V izjavi, ki so jo objavili na facebook strani ministrstva za okolje in prostor, je uvedbo kavcijskega sistema označil za pomemben korak k povečanju količin reciklirane embalaže, kar po njegovih besedah pomeni tudi manj embalaže v komunalnih mešanih odpadkih in naravi. Vizjak pri tem izpostavlja, da v Sloveniji že velja kavcijski sistem za stekleno embalažo. Kot pravi, bodo na izvedbeni ravni verjetno pri večjih trgovskih centrih postavljeni zabojniki, v katere bodo potrošniki odlagali vrnjeno embalažo, ki jim jo bodo tudi obračunali. Strošek bo tako prevaljen predvsem na tiste, ki embalaže ne bodo vrnili, bodo pa, poudarja Vizjak, imeli potrošniki še vedno možnost kupiti stekleno embalažo, pri kateri gre za sistem ponovne uporabe in ne za recikliranje. »Nekateri ozaveščeni potrošniki že danes izbirajo ustreznejšo obliko embalaže od plastenk in pločevink.«
Narašča prodaja pijač v steklenicah
Tudi Šefčovič pravi, da delež prodaje pijač v stekleni embalaži v zadnjih letih narašča. Podrobnosti izvedbe so stvar dogovora s trgovci, pogovori pa se bodo začeli v prihodnjih dneh. Poleg tega Šefčovič meni, da bi lahko bil novi sistem podoben kavcijskemu sistemu za steklo. »Razlika je v tem, da porabljeno in vrnjeno stekleno embalažo ponovno napolnimo in prodamo, pri plastiki pa dobimo material, ki ga predelamo za izdelavo novih plastenk.« Čeprav bo uvedba sistema draga, to po Šefčovičevem mnenju ne bi smel biti razlog za povišanje cen izdelkov. »Že danes plačujemo embalažnino, torej se bo del tega denarja preusmeril. Novi sistem bo dražji od sedanjega tudi zato, ker hočemo zbrati več embalaže. Po drugi strani material, ki se izgublja v sistemu, drago kupujemo.« Šefčovič meni, da kavcijskega sistema glede na izkušnje drugih držav ne bo mogoče uvesti pred letom 2024.
