Zadnje tedne hrvaške medije pa tudi medije v številnih drugih državah v veliki meri zaposluje naftna družba Ina. Ta je bila po ugotovitvah hrvaških organov odkrivanja in pregona zaradi domnevno spornega trgovanja s plinom oškodovana za več kot milijardo kun (več kot 130 milijonov evrov).
Po kriminalistični preiskavi sta sledila zamenjava celotne uprave, ki je za sporne posle sicer izvedela iz medijev, in obračunavanje opozicijskih strank s koalicijo, na seji protikorupcijskega sveta v hrvaškem saboru pa je pred nekaj dnevi prišlo do povišanih tonov in prerivanja med poslanci. Hrvaška država je 44,8-odstotna lastnica Ine, približno štiriodstotni delež obvladujejo hrvaški pokojninski skladi, z 49-odstotnim lastniškim deležem pa ima glavno besedo v hrvaški naftni družbi madžarski Mol. Ta se je z avstrijsko naftno družbo OMV lani dogovorila o prevzemu njene hčerinske družbe OMV Slovenija s 120 bencinskimi servisi. Toda zaključek kupčije se je zapletel, saj je evropska komisija pred nekaj meseci sprožila poglobljeno preiskavo načrtovanega posla. Če bodo v Bruslju s prevzemom na koncu soglašali, bo Mol število bencinskih servisov v Sloveniji povečal z dobrih 50 na več kot 170 in s tem za Petrolom postal drugi največji naftni trgovec na slovenskem trgu.
Srž razvpite afere Ina, ki v hrvaški javnosti buri duhove, je v tem, da je Damir Škugor kot direktor sektorja za naravni plin v Ini dvema zasebnima podjetjema prodajal plin krepko pod tržnimi cenami. Kot so ugotovili hrvaški preiskovalci, je Škugor julija in decembra lani z dvema zasebnima podjetjema – OMS upravljanje in EVN Croatia plin v avstrijski lasti – antidatiral kupoprodajne pogodbe za plin na december 2020, v vrednosti 19,46 evra za megavatno uro, kasneje pa se je ta plin preprodajal tudi po 210 evrov za megavatno uro. Povedano drugače: v preteklem letu sklenjene pogodbe so temeljile na zelo nizkih vrednostih iz decembra 2020. Ker so cene plina v času sklenitve pričele naraščati, je to kupcem Ininega plina omogočilo bajne zaslužke. Še več, Škugor, ki je bil po razkritju sumljivih poslov izključen iz največje koalicijske politične stranke HDZ, naj bi OMS upravljanju omogočil, da mu ni treba plačati pogodbene kazni, če ne prevzame dogovorjenih količin plina v primeru nizkih tržnih cen, so poročali hrvaški mediji. Po odmevni kriminalistični preiskavi so v Ini ustavili vse posle, ki so bili sklenjeni na podlagi spornih pogodb.
Naznanilo bank
Od več kot milijardo kun domnevno nezakonito ustvarjene premoženjske koristi je hrvaškim preiskovalcem uspelo zaseči 813 milijonov kun (skoraj 110 milijonov evrov) v osmih bankah na šestnajstih računih in v šestih investicijskih skladih ter nepremičnine, vredne okoli tri milijone evrov, je pojasnil prvi mož urada za preprečevanje pranja denarja Ante Biluš. Nenavadne transakcije so naznanile banke. Preden sta se v preiskavo vključila policija in tožilstvo, pa sta tri mesece sumljive posle preiskovala davkarija in urad za preprečevanje pranja denarja.
Eno od temeljnih vprašanj v celotni zgodbi je, kako je bilo sploh možno, da je Škugor kot direktor četrte ravni oziroma treh nivojev pod upravo lahko sklepal tako velike posle, ne da bi bilo s tem seznanjeno najvišje vodstvo. Ob zaslišanju je Škugor pojasnil, da je posle sklepal na podlagi poslovne politike Ine. Po navedbah uprave Ine niti uprava niti nadzorni svet o spornih poslih nista odločala, temveč jih je Škugor sklepal sam, za njih pa ni imel pooblastil. Po internih pravilih, ki so bila spremenjena lani, je Škugor brez vrednosti uprave lahko sklepal posle v vrednosti do 20 milijonov, pri čemer je potreboval podpis namestnika. Toda preteklo leto, ko je v Ini prišlo do številnih sprememb v vodstvu in je Škugor napredoval s pete na četrto raven direktorjev, je direktor sektorja za plin lahko sklepal posle v vrednosti največ tri milijone evrov, pa še to ob soglasju finančnega direktorja, je poročal hrvaški časnik Poslovni dnevnik.
Zamenjava uprave
Kriminalistični preiskavi je sledila zamenjava celotne uprave Ine. Najprej je odstopil predsednik uprave, madžarski državljan Sandor Fasimon. Ta je ob odstopu izjavil, da je bil zelo šokiran, ko je izvedel za posle Škugorja in njegovih sodelavcev, a da kot vodilna oseba Ine sprejema odgovornost. Sledil je odstop še dveh madžarskih državljanov, ki ju je v upravo Ine imenoval Mol,
četudi nista bila vpletena v nezakonite posle, so sporočili iz Ine. Ker se trije predstavniki hrvaške države niso želeli sami posloviti iz uprave, so jih odpoklicali, ne da bi prejeli odpravnino. Namesto Fasimona je vodenje Ine prevzel madžarski
državljan Peter Ratatics, ki je bil sicer član uprave v hrvaški naftni družbi od leta 2011 do 2018. Medtem ko je bila hrvaška trojica imenovana za šest mesecev, saj bodo za podelitev štiriletnih mandatov najprej morali objaviti javni razpis, je bila trojica iz Madžarske imenovana le do junija prihodnje leto in ne za štiriletno obdobje.
Po interni preiskavi so v Ini ugotovitve posredovali uradu za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok), čemur je sledila razširitev preiskave na podjetje EVN Croatia plin, ki je s plinom oskrbovalo Dalmacijo. Ali so se pri trgovanju s plinom dogajale še kakšne nepravilnosti, preiskuje mednarodna revizijska družba KPMG, ki je bila za izredno revizijo poslovanja Ine angažirana pred nekaj dnevi.
