Zmanjšanje dobička pred davki bančnega sistema je predvsem posledica manjših neto obrestnih prihodkov zaradi nižjih ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke, so v najnovejši mesečni informaciji o poslovanju bank zapisal v centralni banki. Dobiček je v zadnjih mesecih beležil medletno rast zaradi enkratnega povečanja neobrestnih prihodkov, a je ta učinek z julijskimi podatki pričakovano izzvenel, so dodali.
Čiste obresti so bile v sedmih mesecih letos medletno nižje za 11,8 odstotka in so znašale 817,6 milijona evrov, neobrestni prihodki pa so se po drugi strani povečali za 6,4 odstotka na 516,6 milijona evrov. Bruto dohodek se je zmanjšal za 5,6 odstotka in se ustavil pri 1,33 milijarde evrov.
Banke so v prvih sedmih mesecih letos skupaj neto oblikovale za 36,1 milijona evrov oslabitev in rezervacij, kar je za 0,9 odstotka manj kot lani v tem času. Operativni stroški so se povečali za 3,7 odstotka na 606,8 milijona evrov.
Julija je rast kreditov gospodinjstvom medletno dosegla 7,2 odstotka, pri čemer so se stanovanjski krediti medletno povečali za 6,9 odstotka, potrošniški pa za 10,8 odstotka. Krediti podjetjem so se povečali za 1,2 odstotka. Vloge gospodinjstev in podjetij so se medletno okrepile za 5,3 oz. 5,2 odstotka.
Bilančna vsota bank se je konec julija ustavila pri 56,1 milijarde evrov in bila medletno večja za 4,5 odstotka. Donosnost kapitala je znašala 18,3 odstotka.
