V Bruslju so pripravili seznam blaga, na katerega bi Evropska unija uvedla carine, če se bo trgovinska vojna z ZDA nadaljevala. Vrednost tovrstnega blaga, ki ga je Evropska unija lani uvozila iz ZDA, je bila 95 milijard, medtem ko je celoten uvoz znašal 347 milijard, kar pomeni, da bi predlagane carine obsegale nekaj več kot četrtino celotnega uvoza. Na Komisiji niso povedali, kakšna naj bi bila višina teh carin.
Letala, avtomobili, kmetijski izdelki in pijače
Seznam blaga, ki bi bilo podvrženo evropskim carinam, je zelo dolg, ključna pa so letala, različni kmetijski proizvodi in alkoholne pijače. Slednje so postale točka spora znotraj EU, saj so proizvajalci vina in žganih pijač, predvsem iz Francije, intenzivno lobirali, da alkoholne pijače ne bi bile vključene, saj se bojijo ameriških povračilnih ukrepov.
Poleg omenjenih izdelkov so na seznamu med drugim še tovarniški stroji in različno orodje, avtomobili in avtomobilski deli, laboratorijska oprema in športni rekviziti.
Poleg tega Evropska komisija predlaga omejitve izvoza odpadne kovine in nekaterih kemikalij, ki se uporabljajo pri proizvodnji pijač. Seznam je bil po besedah komisije narejen tako, da bi vključil blago, ki je pomembno za ameriško industrijo, ne pa tudi za evropski izvoz.
Carine bi izrazito prizadele ameriškega proizvajalca letal Boeing, ki je največji ameriški izvoznik. Med tarčami Bruslja so očitno tudi proizvajalci ameriškega viskija, ki večinoma prihajajo iz ameriških zveznih držav, ki so ključne za republikansko večino v ameriškem kongresu.
Najpomembnejši ameriški izvoz v Evropo je sicer nafta in njeni derivati, ki so iz predlaganih carin izvzeti. Sledijo letala in letalski motorji ter zdravila, ki so prav tako izvzeti s seznama.
Ameriške carine višje, a delno zamrznjene
ZDA so proti Evropi že uvedle več carin za okoli 380 milijard blaga oz. okoli 70 % vsega evropskega izvoza čez lužo. Med izpuščenimi so zdravila in drugi medicinski izdelki ter mikročipi.
Na večino produktov veljajo splošne 10-odstotne carine, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump v začetku aprila uvedel za skoraj vse države sveta. Poleg tega je Trump uvedel sektorske carine v višini 25 % na evropske avtomobile, avtomobilske dele, jeklo in aluminij.
Trump je napovedal še tako imenovane recipročne carine proti vsem državam, ki imajo z ZDA trgovinski presežek. V primeru EU so te znašale 20 % in bi veljale na vse izdelke, za katere sedaj veljajo carine v višini 10 %. Te carine je Trump, tik preden bi morale stopiti v veljavo, zamrznil za 90 dni, rok pa se izteče 13. junija.
Podjetja naj podajo pripombe
Evropska komisija daje predlagane carine v javno razpravo, ki bo v naslednjem mesecu potekala po evropskih državah. Tudi slovensko gospodarsko ministrstvo je na svoji spletni strani objavilo poziv k podaji mnenj o ukrepih.
EU poleg pogajanj tudi v simbolični proces pred Svetovno trgovinsko organizacijo
Evropska komisija z objavljenim predlogom sledi svojim pravilom, ki ji bodo omogočila, da uvede carine, ki bodo veljale za vse države članice.
Poleg tega je EU sprožila spor pred Svetovno trgovinsko organizacijo (STO). ZDA sicer očitno kršijo pravila, a ni pričakovati, da bo postopek pri STO prinesel kakršnokoli rešitev, saj ključni organ STO, ki bi o tem odločal, ne deluje že več kot pet let.
ZDA namreč še vse od časa prvega mandata Donalda Trumpa blokirajo imenovanje novih članov Pritožbenega organa STO. S to blokado je nadaljeval tudi Joe Biden. Že konec leta 2019 je mandat potekel tolikim članom tega organa, da je postal nesklepčen. STO zato ne more izdati kazni ali drugih ukrepov, ki bi imeli mednarodno pravno veljavo.
