Na Gospodarski zbornici Slovenije so predstavili program desetletnega razvoja slovenskega gospodarstva, ki vključuje 88 ukrepov. Poimenovali so ga Made in Slovenia 2035.
Po pojasnilih generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal program, pri pripravi katerega je sodelovalo več kot 90 gospodarstvenikov in strokovnjakov, odraža potrebe in razvojne priložnosti slovenskega gospodarstva. »Predlagamo 88 ukrepov na devetih področjih, od davčnega okolja do znanosti in inovacij ter kadrov, in dajemo strateške usmeritve razvoja na osmih gospodarskih področjih, ki vključujejo ključne gospodarske dejavnosti.«
Kot je poudaril Damijan, je bilo vodilo pri pripravi gospodarskega programa najti odgovor na najbolj pereče vprašanje sedanjega časa: kaj bo Slovenija proizvajala čez deset let v spremenjenih geoekonomskih razmerah tehnološkega vzpona Kitajske, padca evropske konkurenčnosti in obstoječih dobaviteljskih verig, energetske volatilnosti in imperativa zelenega prehoda. Od predvidenih naložb v višini 19 milijarde do leta 2035 jih tri četrtine odpade na gospodarstvo, četrtina pa je javnih in EU-sredstev. Ob tem je Damijan dodal, da bi se zaradi implementacije programa BDP do leta 2035 povečal za polovico oziroma dodatno rasel za dve odstotni točki na leto in pripomogel k ohranitvi oziroma zamenjavi 55.000 delovnih mest z delovnimi mesti z višjo dodano vrednostjo.
Predlagano znižanje davkov in dajatev
Po besedah vodje analitske skupine na GZS Bojana Ivanca pri davčnem okolju predlagajo postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, širitev davčnih olajšav za zaposlene kot tudi napotene delavce, postopno uvedbo »razvojne kapice« pri 2,5-kratniku povprečne plače do leta 2030, razširitev olajšav za investicije in poenostavitve za manjša podjetja. Med predlogi je izpostavil zanesljivo, cenovno dostopno in konkurenčno zeleno energijo za gospodarstvo. Poleg ukrepa zagotovitve konkurenčne cene elektrike za velike porabnike je Ivanc izpostavil predlog znižanja različnih dajatev, ciljne podpore za zeleno preobrazbo podjetij ter podporo razvoju učinkovitih sistemov izrabe odpadkov, bioplina in geotermalne energije.
Pri dostopu do financiranja, kar bo eden ključnih dejavnikov za razvoj, rast in preobrazbo podjetij, je nadaljeval Ivanc, gospodarski program predlaga raznolike finančne instrumente za različne razvojne faze podjetij, učinkovitejši sistem razpisov in ustanovitev nacionalnega tehnološko-inovacijskega sklada ter odpravo regionalnih razlik pri finančni podpori. V Sloveniji napredek v produktivnosti v daljšem obdobju temelji predvsem na izvozno usmerjenih panogah, zlasti predelovalnih dejavnostih.
Načrtovano 40-odstotno zmanjšanje administrativnih ovir
Med ukrepi na področju internacionalizacije je Ivanc izpostavil zgodnje zaznavanje poslovnih priložnosti podjetij, bolj sistemski pristop k podpori podjetjem pri izvozu, učinkovito sodelovanje ključnih državnih in gospodarskih akterjev ter stabilno finančno podporo za izvajanje mednarodnih aktivnosti. Pri učinkovitosti države so načrtovani 40-odstotno zmanjšanje administrativnih ovir, poenostavitev prostorskega načrtovanja, pohitritev upravnih postopkov in zagotovitev konkurenčne implementacije evropske zakonodaje. Na področju znanosti in inovacij so potrebni vzpostavitev nacionalnega sklada za konkurenčnost, večja vlaganja v prebojne tehnologije in tvegane inovacije ter program mladih raziskovalcev za gospodarstvo.
Po Ivančevih besedah bo morala biti digitalizacija v središču preobrazbe gospodarstva, med predlagani ukrepi pa sta razvoj slovenskega podatkovnega prostora za industrijo in vzpostavitev kompetenčnega centra za kibernetsko varnost. Na področju kadrov je med drugim nujno vzpostaviti nacionalno platformo za napovedovanje potreb po kadrih in kompetencah, lažje zaposlovanje tujcev in sofinanciranje plač mladim raziskovalcem ter davčne spodbude za inženirje in doktorje znanosti. Pri zagonskih podjetjih in inovativnih tehnologijah je Ivanc izpostavil različne ukrepe za enostavnejšo pravno urejenost, davčne spodbude za rast startupov in vlaganja vanje, ukrepe za lažje dostopanje do kapitala, podporo pri internacionalizaciji in podporo razvoju talentov za tehnološko zahtevne zagonske projekte.
