Poraščenost z gozdovi je ena od redkih primerjalnih prednosti Slovenije. Toda da bi se slovenska lesnopredelovalna industrija razvijala optimalno, še zdaleč ne moremo reči. Nasprotno, v zadnjem času celo nazaduje. Po padcu kumulativnih prihodkov leta 2023 se je lani obseg prodaje izdelkov iz lesa po podatkih Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS ponovno skrčil, pri čemer so se prihodki od prodaje podjetij in samostojnih podjetnikov, ki delujejo v lesnopredelovalni panogi, v primerjavi z letom 2023 znižali za dobrih devet odstotkov, na 1,59 milijarde evrov. Medtem ko se so prihodki od prodaje na slovenskem trgu znižali za 2,2 odstotka, na približno 792 milijonov evrov, so se na tujih trgih znižali za 15 odstotkov in so znašali dobrih 798 milijonov evrov. Tako doma kot v tujini so se znižali prihodki, ustvarjeni z obdelavo in predelavo lesa, torej v primarni proizvodnji, medtem ko so se s proizvodnjo pohištva povišali.
Slovenska lesnopredelovalna industrija je v preteklem letu poslovala dobičkonosno že deseto leto zapored. Toda kumulativni čisti dobiček se je leta 2024 v primerjavi z letom 2023 znižal za okoli 22 odstotkov, na 62,3 milijona evrov, kar je bilo okoli 42 odstotkov oziroma skoraj 46 milijonov evrov manj kot v rekordnem letu 2022. Z obdelavo in predelavo lesa je bilo ustvarjenega 48,1 milijona evrov čistega dobička, s proizvodnjo pohištva pa 14,2 milijona evrov.
