Prihodnji teden, predvidoma v sredo, naj bi družba Geoplin vendarle podpisala pogodbo z alžirsko družbo Sonatrach za dobavo plina. Družba, ki jo od konca minulega tedna vodi Matija Bitenc, doslej član Petrolove uprave, bi lahko dobavila 300 milijonov kubičnih metrov plina na leto, kar je približno 3,5 teravatne ure in zadošča za pokritje več kot tretjine letnih potreb Slovenije. Plin iz Alžirije v Evropo priteka po plinovodih, in sicer iz Alžirije prek Tunizije, Sredozemskega morja in Italije do vstopne točke pri Šempetru v Slovenijo.
Pogodba naj bi začela veljati s prihodnjim letom, njena veljavnost pa naj bi bila omejena na tri leta. Iz družbe Geoplin so potrdili, da pogodba predvideva dobavo zemeljskega plina od leta 2023 naprej. Prizadevajo si, da bi bila podpisana čim prej, a je postopek potrjevanja take strateške pogodbe zahteven in dolgotrajen. »Podrobnosti iz pogodbe ne moremo komentirati,« so dodali.
Dokapitalizacija?
Pogodba za nabavo plina iz Alžirije po naših neuradnih informacijah zmanjšuje potrebo družbe Geoplin po državni dokapitalizaciji oziroma »nacionalizaciji«, ki jo je pred mesecem dni napovedal predsednik vlade Robert Golob. Iz Petrola, ki je 75-odstotni lastnik Geoplina, so uradno odgovorili le, da »alžirska pogodba ne vpliva na potrebe po morebitni dokapitalizaciji Geoplina«.
Predsednica Petrolove uprave Nada Drobne Popović je sicer na seji komisije za nadzor javnih financ minuli teden dejala, da bo končna odločitev o dokapitalizaciji znana do sredine novembra, a so danes razmere ugodnejše od tistih izpred meseca dni, ko je kazalo, da Geoplin brez 250-milijonske državne injekcije ne bo preživel. Družba je namreč ustrezno kapitalizirana, likvidna in solventna. »Če bodo regulacije cen s strani EU ustrezne, če dvigov cen na trgu ne bo, če bo Gazprom vsaj delno uresničil dobave do konca leta, Geoplin dokapitalizacije ne bo potreboval. Končno odločitev pa je glede na negotovosti na trgu težko napovedati,« je dejala Drobne-Popovićeva.
Ob tem je konec minulega tedna skupščina Petrola dala predhodno soglasje Geoplinu za sklenitev pogodbe o posojilu, s katerim si bo družba zagotovila likvidnost. Neuradno naj bi odobrili najem približno 50 milijonov evrov posojila. Vlada je sicer že sredi septembra odobrila 400 milijonov evrov poroštev za Geoplin: družba bi bila upravičena do jamstva države v višini 80 odstotkov najetih kreditov; za preostalo bi moral jamčiti Petrol. Dostop do kratkoročnih likvidnostnih sredstev bi družbi pomagal pri nabavah plina zunaj Rusije. Zahvaljujoč padcu cen plina na svetovnih trgih in evropski kapici na veleprodajne cene plina pa Geoplin (za zdaj) tudi jamstva ne bo izkoristil.
A čeprav bi Geoplin preživel zgolj z nekaj komercialnega posojila in brez državne finančne injekcije, to ne pomeni, da – te ne bo. Premier Golob je namreč pred dnevi v Bruslju izjavil, da nacionalizacija Geoplina ni izključena. Odvisna naj bi bila od tega, ali bo Slovenija sodelovala pri skupnih nakupih plina, ki jih snuje evropska komisija. Če bo, bo to delala prek podjetja v stoodstotni državni lasti, je poudaril. Republika Slovenija je – na zalogo – pri agenciji za varstvo konkurence že priglasila prevzem Geoplina.
Dolgoročno sodelovanje z Alžirijo
Poleg Geoplina bo tudi vlada z Alžirijo sklenila strateško partnerstvo o sodelovanju. Premier Golob je v petek dejal, da se bosta državi v sklopu tega partnerstva dogovorili za daljše sodelovanje in za dolgoročno dobavo plina v večjih količinah, ki presegajo količine, dogovorjene v pripravljeni pogodbi. Slovenija naj bi tako v Alžiriji kupovala plin, vse dokler ne bo postavljen drugi blok jedrske elektrarne Krško oziroma vsaj do leta 2035.
Po naših informacijah naj bi minister za infrastrukturo Bojan Kumer čez dobra dva tedna odpotoval na povratni obisk v Alžirijo in tam podpisal memorandum o strateškem partnerstvu. Že pred dnevi je premier Golob napovedal, da bo Slovenija v Alžiriji odprla veleposlaništvo, kar naj bi prispevalo »k povečanju investicij v obeh smereh«. Predsednik narodne skupščine Alžirije Ibrahim Boughali je v začetku tedna obiskal Slovenijo in se med drugim srečal tudi s premierjem Golobom, ki je takrat dejal, da je Slovenija »močno zainteresirana za vzpostavitev tako kratkoročnega kot srednje- in dolgoročnega zavezništva z alžirskimi ponudniki plina«.
