Vrednost delnic malih in srednje velikih podjetij je tudi minuli teden naraščala, močno pa so upadli tečaji delnic visoke tehnologije. Razlog za znižanje vrednosti delnic tehnoloških podjetij tiči predvsem v tem, da je Bidnova administracija zagrozila z novimi sankcijami kitajskim družbam, da bi čim bolj upočasnila kitajski razvoj polprevodnikov.
Ameriška administracija naj bi pritiskala tudi na japonsko in nizozemsko vlado, kjer imata sedež pomembni družbi Tokyo Electron in ASML, naj omejita sodelovanje s Kitajsko. Posledice so bile hitro vidne na borzah, kjer je vrednost delniškega indeksa NASDAQ od objave te novice v evrih upadla za 4,2 odstotka, precejšnje padce pa so zabeležili predvsem izdelovalci polprevodnikov, kot so Nvidia (6,6 odstotka), AMD (14,7 odstotka), Broadcom (7 odstotkov) in tudi prej omenjena Tokyo Electron (13 odstotkov) in ASML (15,2 odstotka). Dogajanje na ameriških borzah pa vseeno ni bilo tako črno. Po dolgem obdobju podpovprečne rasti so začele pridobivati delnice malih in srednje velikih podjetij, za kar je poskrbel tudi guverner ameriške centralne banke Jerome Powel, ki je v ponedeljek opozoril na dvojni mandat centralne banke (Fed), poleg reguliranja inflacije tudi skrb za gospodarsko rast. Inflacija namreč v zadnjem obdobju upada, medtem ko se trg dela še naprej ohlaja, kar pomeni, da ima Fed bistveno boljše izhodišče za nižanje obrestne mere. Posledično vlagatelji z dokaj veliko mero gotovosti pričakujejo znižanje obrestne mere septembra, kar bi nadpovprečno blagodejno vplivalo prav na manjše družbe, ki so še posebej občutljive za nihanja stroškov zadolževanja.
Po neuspelem atentatu na Donalda Trumpa se je verjetnost njegove izvolitve bistveno povečala, zaradi česar so se dobro odrezale tudi t. i. vrednostne (angl. value stocks) delnice. Od Trumpa se namreč pričakujeta zmanjšana regulacija v finančnem sektorju in večja zaščita domače industrije. V petek smo bili priča globalnemu izpadu računalniških sistemov po svetu, ki je bil posledica napake pri posodobitvi programske opreme podjetja za kibernetsko varnost CrowdStrike in je spravil na kolena velik del svetovnega gospodarstva, a dogodek ni bistveno vplival na tečaje svetovnih delnic. Makroekonomski podatki v ZDA so bili načeloma pozitivni, saj je maloprodaja brez avtomobilov v juniju porasla za 0,8 odstotka, precej nad pričakovanji in največ od januarja 2023. Industrijska proizvodnja je z 0,6-odstotno junijsko rastjo prav tako pozitivno presenetila. Nekaj šibkosti je pokazal le ameriški trg dela, kjer se je število novih prosilcev za denarno pomoč v primeru brezposelnosti povečalo nekoliko bolj od pričakovanj, a po drugi strani prav ohlajajoči se trg dela povečuje verjetnost, da bo Fed znižal obrestne mere.
Evropska centralna banka (ECB) je po pričakovanjih pustila obrestno mero nespremenjeno pri 3,75 odstotka, za prihodnost pa guvernerka Christine Lagarde ni želela dajati napovedi, saj bodo ukrepi odvisni od takratnih makroekonomskih podatkov. Sicer vidi še precej tveganj, ki bi lahko negativno vplivala na gospodarsko rast, hkrati pa je izrazila zaskrbljenost zaradi izgubljanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva, predvsem do Kitajske. Po podatkih Eurostata je maja industrijska proizvodnja v evrskem območju upadla za 0,6 odstotka, v EU pa za 0,8 odstotka, kar je prvi upad po januarju letos. Na letni ravni se je industrijska proizvodnja znižala za 2,9 odstotka v evrskem območju oziroma za 2,5 odstotka v EU, predvsem zaradi znatnega upada v Nemčiji (6,6 odstotka), Italiji (3,3 odstotka) in Franciji (3,2 odstotka). Za primerjavo: Slovenija je bila med slabšimi državami, saj je proizvodnja maja na letni ravni upadla za kar 5 odstotkov. Na Kitajskem je razočarala razmeroma nizka gospodarska rast v drugem četrtletju, saj so vlagatelji pričakovali 5,1-odstotno rast na letni ravni, dejanska pa je znašala zgolj 4,7 odstotka. Tudi junijska 2-odstotna rast maloprodaje na letni ravni ni bila spodbudna, saj je še mesec prej znašala 3,7 odstotka. Nižja rast je predvsem posledica slabe prodaje avtomobilov in gospodinjskih aparatov. Na nadaljevanje težav kitajskega nepremičninskega sektorja kaže tudi 10,1-odstotni padec investicij v nepremičnine na letni ravni in junijski 0,7-odstotni padec cen novih nepremičnin.
