Sevniški Stilles, ki bo prihodnje leto praznoval 80 let obstoja, je bil doslej znan daleč naokoli kot proizvajalec visokokakovostnega pohištva, s katerim opremlja petzvezdične hotele. Zdaj se bo poskusil uveljaviti še na področju gradbeništva. Pred dnevi so namreč v Stillesu zagnali novo proizvodno linijo za izdelavo križno lepljenih in modularnih plošč, v katero so investirali osem milijonov evrov, zanjo pa so prejeli milijon evrov državnih subvencij. Podobno naložbo bi po besedah dolgoletnega predsednika Stillesove uprave Roka Barbiča potrebovali tudi za razvoj avtomatizacije in digitalizacije. »Lesnopredelovalna industrija je v Sloveniji še izrazito delovno intenzivna panoga, zato sta avtomatizacija in digitalizacija nujno potrebni,« je dejal.
Stilles bo križno lepljene plošče sprva ponujal tistim, ki se ukvarjajo z lesno gradnjo, v naslednjem koraku pa bi rad postal podjetje, ki lahko ponudi celotno gradnjo objekta s križno lepljenimi ploščami, vključno z vso notranjo opremo. To pomeni, da bo objekte lahko izvajal na ključ. Po besedah Barbiča bodo slej ko prej križno lepljene plošče uporabili tudi v kakšnem hotelu, v katerem bodo želeli nadgraditi eno, dve etaži. »V primerjavi z betonom so križno lepljene plošče petkrat lažje, poleg tega je objekt mogoče izdelati bistveno hitreje kot z betonom. Stanovanjsko hišo, če je že izdelana osnovna plošča s hidroizolacijo, lahko, vključno s streho, s temi ploščami postavite v enem tednu.« Ob tem je Barbič poudaril, da bodo v javnih objektih lahko ponudili tako konstrukcijo objekta kot notranjo opremo. »Če smo sposobni opremiti Marriottov hotel s 57.000 kvadratnimi metri, lahko opremimo tudi šolo ali kak drug javni objekt.«
V Evropi uporaba križno lepljenih plošč raste; lani so jih izdelali okoli dva milijona kubičnih metrov. To je bil eden od razlogov, da so se v Stillesu odločili za njihovo proizvodnjo. Hkrati so hoteli razpršiti visoka tveganja pri hotelskih poslih. Nenazadnje pa v Sloveniji in na Hrvaškem ni proizvajalca križno lepljenih plošč, je dejal Barbič. Maksimalna letna proizvodna zmogljivost znaša preko 8000 kubičnih metrov križno lepljenih plošč in več kot 4000 kubičnih metrov modularnih plošč, kar po trenutnih cenah predstavlja okoli sedem milijonov evrov prihodkov.
Lani je Stilles ustvaril 28,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo deset odstotkov manj kot leto pred tem, čisti dobiček pa se je znižal za 43 odstotkov, na dobrih 321 tisočakov. Na tujih trgih Stilles dosega okoli 94 odstotkov prihodkov od prodaje. Sedem odstotkov celotnega prometa dosegajo s prodajo pohištvenih komponent, ki jih industrija karavaninga vgrajuje v avtodome in počitniške prikolice.
Komplementarna proizvodnja
Po besedah Barbiča bodo v Stillesu v teh dneh opravili primopredajo hotela Kempinski v nemškem Dresdnu. V sevniškem podjetju trenutno opremljajo hotela Marriott Autograph v gruzijskem Tbilisiju in Nikoziji na Cipru. Dokončujejo tudi opremljanje hotela W Marriott v Pragi ter zagrebških hotelov Pullman, ta je del franšize francoskega Accorja, in Sheraton, ki sodi pod Marriott. »V slednjem so naši arhitekti izdelali dizajn za javni del, suite in sobe. Marriott nam je odobril certifikat, da lahko za njihove hotele dizajniramo notranje prostore. Med drugim smo lani opremili tudi hotel Mandarin Oriental v Zürichu,« je pojasnil Barbič. Med luksuznimi hotelskimi verigami se Mandarin Oriental uvršča v svetovno špico – na lestvici Luxury Travel Intelligence se je lani uvrstila na prvo mesto.
Z rastjo proizvodnje križno lepljenih plošč nameravajo v Stillesu nekoliko zmanjšati posle opremljanja hotelov, saj je težko najti zaposlene, ki bi bili pripravljeni oditi za dlje časa v tujino, kjer opremljajo hotele. Po načrtih namerava Stilles 90 odstotkov projektov s križnimi lepljenimi ploščami izvajati v Sloveniji in na Hrvaškem, s čimer ne bodo potrebovali tako visoke mobilnosti zaposlenih po svetu, kot jo terja opremljanje hotelov. Proizvodnja pohištva je komplementarna proizvodnji križno lepljenih plošč. »Kader, kot so arhitekti, inženirji in tako naprej, smo usposobili, da se bo lahko ukvarjal tako z načrtovanjem hotelskih sob kot tudi z objekti,« je dejal Barbič.
Racionalna uporaba
odpadnega lesa
Po njegovih pojasnilih je Stillesu letno ostajalo okoli 2000 kubičnih metrov odpadnega lesa, ki so ga povečini uporabljali za ogrevanje, zato so razmišljali, kako bi lahko ta les v okviru krožne ekonomije bolj racionalno uporabili. »V hotelih, ki jih opremljamo z našim pohištvom, vgrajujemo tudi vrata, ki morajo biti požarno odporna in visoko akustično izolativna. Zanje se uporabljajo posebne plošče, ki se izdelujejo iz čelnega lesa, za katerega je značilna visoka stopnja požarne odpornosti. Ker smo takšen les drago plačevali v Avstriji in Nemčiji, smo se odločili za proizvodnjo modularnih kompozitnih plošč. Ko smo jih začeli razvijati, ni bila več dolga pot do proizvodnje križno lepljenih plošč,« je povedal Barbič.
Stiless je v 84-odstotni lasti podjetja AFP, Barbič obvladuje osem-, Aleksander Banič pa šestodstotni lastniški delež. AFP, v katerem je lastnik družina Polovič, ima v lasti tudi verigo športnih prodajaln Prva liga.
