Horjulska skupina Metrel, ki se s proizvodnjo električnih merilnih instrumentov in komponent uvršča v svetovni vrh, zaposluje pa okoli 500 delavcev, je v izredno dobri poslovni kondiciji in kot takšna privlačna prevzemna tarča. Toda možnosti, da bi komur koli uspel sovražni prevzem, so pičle. To onemogoča statut podjetja Metrel DUS, ki ima v lasti 97,87-odstotni lastniški delež Metrela (preostali delež predstavlja lastni družbeniški delež). Po statutu je lahko posamezni delničar največ triodstotni lastnik Metrela DUS, če s tem soglaša njegov nadzorni svet, pa šestodstotni. S tem se je Metrel, v nasprotju s številnimi drugimi slovenskimi podjetji, ognil menedžerskemu prevzemu – za katere je značilno, da so se v veliki večini financirali kar s sredstvi prevzetih podjetij – in morebitnemu sovražnemu prevzemu.
Po podatkih iz delniške knjige ima Metrel DUS okoli 220 delničarjev iz vrst delavcev in nekdanjih delavcev. Če želi kdo od njih prodati svoje delnice, mora po statutu najprej pridobiti pisno dovoljenje, o katerem odloča nadzorni svet. Kot smo izvedeli neuradno, so v preteklih letih delničarji za delnico Metrela DUS lahko iztržili približno 30 evrov, pri čemer so se lani odkupovale tudi za okoli 50 evrov. Delnice, ki so bile naprodaj, so kupovali obstoječi delničarji oziroma zaposleni v skupini Metrel DUS in podjetje Metrel DUS. Ta jih je po pridobitvi večkrat prodal zaposlenim v skupini po enaki ceni, kot je zanje plačal, smo izvedeli neuradno.
Številni, ki so Metrelove delnice prodali v zadnjih letih, so bili pred kratkim šokirani. Izvedeli so namreč, da je Metrel DUS nekaterim delničarjem za vsako delnico spomladi odštel od 250 do 300 evrov. Da bi nekdo, ki ni zaposlen v skupini Metrel DUS – poleg Metrela ta vključuje še slovenski podjetji Metrel Mehanika in Kopa ter dve prodajni podjetji v tujini –, lahko pridobil delnice podjetja Metrel DUS, se zdi misija nemogoče. Če kdo od delničarjev prejme ponudbo od možnega zunanjega kupca, imajo obstoječi delničarji in zaposleni predkupno pravico po ponujeni ceni za delnico, nazadnje pa mora takšen posel potrditi še nadzorni svet. Temu statut Metrela DUS omogoča, da lahko domala vsak poskus nakupa delnic od zunaj zavrne.
Koliko znaša dejanska vrednost delnice Metrela DUS, je več delničarjev hotelo izvedeti lani. Na njihovo pobudo je bila na dnevni red avgustovske skupščine uvrščena zahteva za izvedbo neodvisne cenitve Metrela DUS. Takšno odločitev so utemeljili s tem, da se z delnico trguje le na zaprtem trgu, kjer njeno ceno v večini primerov določa uprava Metrela DUS, in da se je v zadnjih letih cena delnice gibala okoli 30 evrov, kar bi pomenilo, da je stoodstotni lastniški delež podjetja vreden štiri milijone evrov.
Od zavrnitve zahteve za cenitev …
Le nekaj dni po skupščini je bilo objavljeno konsolidirano letno poročilo skupine Metrel DUS za leto 2022, iz katerega je razvidno, da je skupina Metrel DUS konec tega leta razpolagala z 9,2 milijona evrov denarnih sredstev, 32,5 milijona evrov pa je imela v bančnih depozitih. Prihodki od prodaje so se predlani povišali za dobrih deset odstotkov, na 53,4 milijona evrov, čisti dobiček pa za skoraj 30 odstotkov, na 7,8 milijona evrov. Kako je poslovala skupina Metrel DUS lani, še ni znano.
Zahteva za cenitev Metrela DUS je bila na skupščini zavrnjena. Takšno stališče so zavzeli tudi direktorica Metrela DUS Fani Trček Gerjolj, ki je hkrati tudi direktorica Metrela, in člani nadzornega sveta. Odločitev so utemeljili s tem, »da predlagani sklep ni v pristojnosti skupščine in da je cenitev nepotrebna, saj so podatki o družbi javno objavljeni. Cenitev bi poleg tega predstavljala visok in nepotreben strošek za družbo.« Kot je za Dnevnik povedala Trček-Gerjoljeva, je bila cenitev na skupščini zavrnjena z veliko večino. »Na vsaki skupščini in v preteklosti tudi na sejah delniškega odbora je bila vedno predstavljena konsolidirana knjigovodska vrednost delnice, ki je objavljena tudi v javnih letnih poročilih,« je dodala.
Toda knjigovodska vrednost lahko izrazito odstopa od tržne vrednosti delnice, kar se je izkazalo v primeru Metrela DUS proti koncu lanskega leta. Po naših podatkih so tedaj številni delničarji Metrela DUS od češkega finančnega sklada BHM Group prejeli ponudbo v višini 250 evrov za delnico, ki se je do danes povzpela že na 435 evrov. Če finančni skladi, za katere je v povprečju značilno, da po nekaj letih naložbo prodajo vsaj po dvakratniku sredstev, ki so jih namenili za prevzem, za delnico ponudijo 435 evrov, to pomeni, da je vredna bistveno več. Po ocenah več strokovnjakov za vrednotenje podjetij naj bi bila delnica Metrela DUS vredna od 600 do 1000 evrov. Omenimo še, da je bila državna Fotona pred desetletjem prodana ameriškemu finančnemu skladu za 18 milijonov evrov, nato dvakrat preprodana, v aktualnem prodajnem postopku pa bi novi lastniki zanjo lahko odšteli milijardo evrov. Podobno, kot je bila Fotona v času prodaje nebrušen diamant, bi to lahko rekli tudi za skupino Metrel DUS. V njenem letnem poročilu za leto 2022 je med drugim izpostavljeno, da so korak pred konkurenco, globalno pa so prepoznani kot vodilni ponudnik rešitev (!) za testiranje varnosti polnilnih postaj za električna vozila.
… do zavrnitve zahteve za posebno revizijo
Na zahtevo nekaj delničarjev je januarja potekala izredna skupščina Metrela DUS, na kateri je bila zahteva za posebno revizijo, v okviru katere bi bili pregledani nakupi in prodaje delnic Metrela DUS, zavrnjena. Po pojasnilih Fani Trček Gerjolj je bila skupščina sklicana v okviru aktivnosti tujega prevzemnika in vseh sovražnih aktivnosti, povezanih s tem. »Zaradi tveganja razkrivanja še dodatnih podrobnih informacij o poslovanju družbe, ki bi jih želela nasprotna stran uporabiti za nadaljnje manevre, je bila izvedena presoja, da izredna skupščina ne bi bila v korist družbe in delničarjev,« je Trček-Gerjoljeva odgovorila na naše vprašanje, zakaj v svojem imenu in kot pooblaščenka številnih delničarjev posebne revizije ni podprla.
Prelomnico, da se je možni izkupiček s prodajo delnic nenadoma tako skokovito povečal, verjetno predstavlja odločitev enega delničarja, ki je konec lanskega leta sprejel ponudbo Čehov v višini 250 evrov za delnico, čeprav mu na koncu delnic ni uspelo prodati. Predkupne pravice ni izkoristil nihče od obstoječih delničarjev oziroma zaposlenih, nazadnje pa je nadzorni svet Metrela DUS odločil, da BHM Group delnic ne more kupiti. Prvemu delničarju, ki je hotel sprejeti mamljivo ponudbo, je spomladi sledilo več drugih. Metrel DUS je, kot vse kaže, pod težo pritiskov takrat izkoristil predkupno pravico in delnice začel odkupovati po cenah od 250 do 300 evrov za delnico, smo izvedeli neuradno.
