Tudi Neustrašni Felix je le človek: napadi panike zaradi klavstrofobije so ogrozili celoten projekt

Velik problem ali uganko je pred Felixovim podvigom izdelovalcem posebne obleke pod tlakom predstavljalo vprašanje, kaj se zgodi s človeškim telesom, ko prebije zvočni zid. A še preden so se začeli resneje ukvarjati s tem vprašanjem, se je za nepričakovano težavo pokazal Felixov strah pred utesnjenostjo.

“Med enim od testov obleke pod tlakom mi je postalo jasno, da imam težave s klavstrofobijo. Nikoli si nisem mislil, da bom imel kdaj kakšne psihološke težave. A bilo je težko, saj sem imel vedno večje težave že z oblačenjem obleke, postajalo pa je le še vedno hujše. V njej nisem zdržal več niti nekaj minut,“ je v februarskem intervjuju za Red Bulletin Magazine razkril Felix.

Med testiranjem je doživel več napadov panike

Čeprav Baumgartner v preteklosti pri svojih adrenalinskih podvigih ni kazal večjega strahu, se je tokrat soočil z novimi razmerami, ki jih ni bil vajen in jih ni dobro prenesel. Med več kot petletnimi pripravami na skok z roba vesolja je doživel kar nekaj napadov panike, ko je moral več ur preživeti v obleki pod tlakom in s čelado na glavi.

“Ko smo s projektom začeli, nismo načrtovali, da bom moral biti med testi po pet ur v obleki in s čelado s spuščenim vizirjem na glavi. Po vseh mojih preteklih avanturah in podvigih si nihče ni mislil, da bo celoten projekt ogrozilo nošenje vesoljske obleke. Tudi sam sem bil šokiran. Na koncu se je vse skupaj spremenilo že v napade panike,“ je povedal Felix.

Leta 2010 je bil pred novim testom vzdržljivosti v obleki celo povsem na koncu z živci in je namesto na test odšel na letališče in zapustil ZDA. “Jokal sem. To je bil najhujši trenutek v mojem življenju. Do takrat sem vedno vedel, kako reševati svoje probleme, takrat pa sem pred številnimi ljudmi našel svoj limit,“ se spominja Avstrijec.

Pomagali so mu športni psihologi, med skokom pa je bil ključen Kittinger

Po ponavljajočih problemih so mu začeli pomagati športni psihologi in drugi specialisti, Felix pa se je naučil posebnih tehnik, s katerimi se je lažje soočil s klavstrofobičnimi težavami. Najpomembneje je bilo, kako se bo zamotil med sedenjem v kapsuli med dolgim vzpenjanjem na rekordno višino, kar je v nedeljo trajalo več kot dve uri in pol.

Pokazalo se je, da je pri ohranjanju Baumgartnerjeve mirnosti v času dvigovanja v višave veliko vlogo odigral tudi Joe Kittinger, človek, ki je do nedelje držal v lasti kar nekaj rekordov, ki jih je nato izboljšal Felix. Kittingerjev globoki glas je na Avstrijca deloval pomirjevalno, ameriški veteran pa je večkrat ponovil tudi 40 stvari, ki jih je moral tik pred skokom iz kapsule opraviti Felix.

Ko je nastopil čas za skok, je Kittinger Felixu sporočil: “Dobro, sedaj stopi na zunanjo polico. Prižgi kamere. Od tu dalje pa te bo čuval angel varuh.“

"Včasih moraš iti zares visoko, da spoznaš, kako majhen si v resnici“

Baumgartner je izstopil iz kapsule, salutiral in se pognal nazaj proti Zemlji. Tik preden se je odrinil, je podal izjavo, ki nikdar ne bo pozabljena: “Vem, da me sedaj gleda cel svet. Želim si, da bi vsi videli to, kar sedaj vidim jaz. Včasih moraš iti zares visoko, da spoznaš, kako majhen si v resnici.“

Avstrijec je že nekaj sekund po skoku z 39 tisoč metrov dosegel izjemno visoko hitrost, najvišja je bila 1342 kilometrov na uro, nekaj trenutkov preden jo je dosegel, pa je prebil tudi zvočni zid. Med prostim padanjem je za več sekund izgubil kontrolo nad telesom in poskrbel za grozljive trenutke, ko so verjetno vsi, ki so spremljali prenos, obnemeli. Tišina je zajela tudi kontrolno sobo s strokovnjaki, ki so nadzorovali njegov skok. Felix je nato vendarle uspel vrtenje ustaviti in se spraviti v varen položaj, s čimer je poskrbel za prvi aplavz v kontrolni sobi. Pred skokom so se vsi najbolj bali ravno tega, da bi med prostim padanjem zapadel v nekontrolirano vrtenje, kar bi lahko vodilo tudi v smrt.

“Pri določeni frekvenci obratov lahko kri le še skozi en del telesa zapusti telo, in to je skozi oči. To pomeni smrt. In ravno tega smo se najbolj bali,“ je po skoku razlagal Baumgartner, ki je sicer izkušen padalec, a tokrat so bile razmere zaradi posebne obleke precej drugačne, kot jih je vajen.

“Pri navadnih skokih čutiš veter na desni rami in takoj veš, kaj moraš storiti, da popraviš svoj položaj v zraku. V tej obleki pa zraka ne čutiš, zato moraš počakati, da te zrak že porine ali zavrti v neko smer, da znaš potem pravilno reagirati.“