Hrvaško ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport od prosilcev za azil pričakuje, da se v šestih do devetih mesecih naučijo osnovno sporazumevati v hrvaščini v različnih življenjskih situacijah, kot so obisk pri zdravniku, v trgovini, restavraciji ali pri iskanju zaposlitve. Prosilci za azil imajo sicer enako pravico do izobraževanja kot hrvaški državljani.
Kulturno-zgodovinski del učnega programa med drugim obsega poznavanje hrvaških državnih simbolov, politično ureditev in administrativno razdelitev države, naštevanje sosednjih držav Hrvaške in razumevanje odnosa med Hrvaško in Evropsko unijo.
Naučiti se bodo morali tudi nekaj o hrvaški zgodovini, od prihoda Hrvatov na ozemlje, kjer je današnja država, do pomena domovinske vojne. Odgovoriti bodo morali tudi na vprašanje, zakaj Hrvaška praznuje dan neodvisnosti 8. oktobra. Predvideno je tudi, da obvladajo osnovne geografske značilnosti Hrvaške.
Prosilci za azil naj bi se naučili tudi osnovnih podatkov o znanih osebnostih iz hrvaškega političnega, kulturnega, umetniškega in znanstvenega življenja. Med drugimi bodo morali poznati vrsto književnikov, od Marka Marulića in Ivana Gundulića preko Miroslava Krleže, Tina Ujevića in Iva Andrića do Ivana Aralice in Nedjeljka Fabria.
Omenjajo tudi več skladateljev in likovnih umetnikov ter znanstvenikov, kot sta bila Ruđer Bošković in Nikola Tesla. Potrebno je poznati tudi za osebnosti iz političnega življenja v hrvaški zgodovini od 10. do 20. stoletja, ki so ga zaznamovali Stjepan Radić, Josip Broz Tito in Franjo Tuđman.
Oblikovalci učnega programa za prosilce za azil niso pozabili niti na znane osebnosti iz športnega življenja. Tako pričakujejo, da bodo novi prebivalci Hrvaške poznali Dražena Petrovića in Gorana Ivaniševića ter Janico in Ivico Kostelić.
