Po diplomiranju na komunikološkem oddelku kairske univerze Heba Seraq Edin ni mogla najti službe. Potencialni delodajalci so jo vsi po vrsti zavračali, ker je nosila nikab – črno blago, ki prekrije cel obraz z izjemo oči.

"Govorila sem jim, da se ne bom pojavljala pred kamero, da mojega nikaba ne bo nihče videl," se za CNN spominja Seraq Edinova, izšolana režiserka in snemalka. Toda službe ni bilo in čutila je, da jo televizijci zavračajo že zaradi samega koncepta nikaba na delovnem mestu. Nato pa je naletela na nov televizijski program imenovan Maria. Tega vodijo samo ženske v nikabih. Takoj so jo zaposlili.

Zaenkrat še gostujejo pri kanalu Al Omma

Maria je prvi tovrsten program na svetu. Predvajati so ga pričeli ob začetku muslimanskega svetega meseca ramadana, 20. julija. Dokler ne bo dobil več financ in osebja, bo vsakodnevni štiriurni program predvajan na kanalu Al Omma. Gre za neodvisen kanal, ki ga lahko gledajo po vsem Srednjem vzhodu.

V zgradbi na vzhodu Kaira si ženske prostovoljke delijo dva studia z osebjem Al Omme, poroča CNN. Moški občasno pomagajo pri premikanju scenskih elementov in pri tehničnih opravilih.

Medtem ko se nove uslužbenke še urijo, televizijski program pomagajo voditi tudi ženske, ki nosijo hidžab. To je tančica, ki je bolj podobna zavitemu šalu okoli glave. "Mislim, da smo končno našle mesto v družbi, prej smo bile marginalizirane. Kot ženske z nikabom nismo imele nobenih pravic, nikogar, ki bi govoril o nas. Prek Marie bomo našle ljudi, kot smo same, govorili bomo o nas brez diskriminacije," je optimistična Seraq Edinova.

Nikab je tekom let sprožil veliko polemik o diskriminaciji. Javne univerze, ki so jih med izpiti ali pa v študentskih domovih prepovedovale, so postale tarče številnih sodnih bitk. Ženske z nikabom se pogosto pritožujejo nad negostoljubnim trgom dela in diskriminacijo, kar ni pogosto le v Egiptu, temveč tudi drugod po svetu.

Ustvariti skušajo boljšo družbo

Režiserka pri Marii Alaa Abdalah je za CNN povedala, da je njej in njenim kolegicam delo na tem projektu pokazalo, da so resnično usposobljene za to delo. "Poskušamo ustvariti boljšo družbo, po 'potresu svobode', ki se je zgodil 25. januarja," je povedala Abdalahova. Dodaja, da bi morali egiptovski intelektualci podpreti njeno pravico, da spregovori in pravico, da marginaliziranemu delu družbe ponudi možnost izražanja.

Toda vseh intelektualcev zakrite televizijke niso prepričale. Mnogi so zaskrbljeni, da bo porast političnega islamizma v Egiptu (spomnimo, na minulih volitvah je zmago slavila Muslimanska bratovščina) radikaliziral družbo. Svarijo, da bo televizijska mreža, na kateri so le ženske z zakritimi obrazi, korak nazaj na poti t.i. arabske pomladi.