Kennedy je bil eden od 17 novinarjev, ki so 7. maja v generalštabu ameriških sil v francoskem Reimsu lahko prisostvovali brezpogojni kapitulaciji, ki jo je v imenu nemških sil in Nemčije podpisal general Alfred Jodl. Vendar so ameriški generali novinarjem zabičali, da o tem ne smejo poročati takoj, ker sovjetske sile v Berlinu še niso bile pripravljene na slovesnost ob kapitulaciji Nemčije. Sprva so novinarjem dejali, da bo ta prepoved trajala samo nekaj ur, nato so jo podaljšali do naslednjega dne. Kennedy v svojih spominih pravi, da si je zaman prizadeval za odpravo te prepovedi. Nato pa je novico sporočil v pisarno AP v London, ki jo je nato razširila po vsem svetu. Zaradi kršenja dogovora je agencija nato Kennedyja odpustila.

Iz protokolarnih razlogov so tako podpis brezpogojne kapitulacije ponovili v noči z 8. na 9. maj 1945 v generalštabu sovjetskih sil v Berlinu. Torej je do osvoboditve Ljubljane, ki jo bomo praznovali v sredo, prišlo v trenutku, ko se je v Evropi uradno končala vojna. S kapitulacijo so nemške oblasti in vojska zmagovitim zavezniškim silam dale pravico, da so urejale vse politične, vojaške in družbene zadeve nemške države.

Sicer pa sta Winston Churchill in Franklin D. Roosvelt na konferenci v Casablanci januarja 1943 kot vojni cilj postavila brezpogojno kapitulacijo Nemčije, Italije in Japonsko, s čimer sta Stalinu zagotovila, da ne bosta podpisala separatnega miru z Nemci, ampak se bosta bojevala do njihovega dokončnega poraza. Potem ko se je od januarja 1945 frontna črta premaknila na ozemlje nemške države, je do brezpogojne kapitulacije lahko prišlo šele po 30. aprilu, torej po smrti Hitlerja, ki je zavračal vsako kapitulacijo. Novi nemški predsednik Karl Dönitz je sprva sicer poskušal doseči separatni mir z zahodnimi zavezniki, ki pa so v Reimsu od nemške delegacije zahtevali brezpogojno predajo.

Vodja AP Curley je v petek dejal, da je Kennedy tedaj ravnal prav: »Če je vojne konec, ni prav, da se taka novica prikriva. Ljudje po svetu jo morajo izvedeti.« Kennedy je umrl v prometni nesreči leta 1963 (torej istega leta, kot je bil ubit predsednik John F. Kennedy). Njegova hčerka je zdaj sprejela Curleyevo opravičilo. »Mislim, da bi to očetu veliko pomenilo,« je dejala.