Med peščico arhitektov in oblikovalcev iz vsega sveta se je tako znašel 30-letni arhitekt in ljubitelj lego kock Rok Žgalin Kobe. Zanj je bilo delo v podjetju Lego vedno na vrhu seznama sanjskih služb in ravno prejšnji teden se mu je uresničil del teh sanj, ko je Lego uradno predstavil njegov model angleškega Big Bena. Ob tej priložnosti smo se z njim pogovarjali o obdobju, odkar je v začetku lanskega leta zgrabil priložnost, se prijavil na razpis za lego arhitekta ter kmalu za tem dobil povabilo na intervju skupaj s povratno letalsko karto na Dansko.

S čim ste jih prepričali?

Delo za podjetje Lego je zelo zaželena služba, zato predvidevam, da je bilo ogromno prijav in huda konkurenca. Moja prednost je bila, da sem arhitekt, ki hkrati dela na trgu in v akademskem okolju, pogoj pa je tudi znanje angleškega in nemškega jezika ter seveda dobro poznavanje njihovih izdelkov.

Big Ben je vaš prvi avtorski projekt za Lego. Od kod ideja in kako je potekalo oblikovanje?

Z izjemo Brandenburških vrat so dosedanji modeli linije Lego Architecture predstavljali stavbe zunaj Evrope in veliko časa smo namenili temu, katere evropske stavbe je sploh mogoče abstrahirati v lego obliko. In ker se ravno bližajo olimpijske igre, smo se odločili za to londonsko znamenitost. Oblikovanje je večinoma potekalo računalniško, pri detajlih pa sem si pomagal z lastnimi kockami. Oblikoval sem več kot 50 različic, na koncu smo izbrali velikost spominka, saj naj bi bili kupci predvsem turisti, pa tudi zbiratelji in otroci, ki jih privlačijo bolj zahtevne gradnje z lego kockami.

Glede na to, da je Big Ben zdaj štirinajsti model v arhitekturni seriji in šele drugi iz Evrope, je verjetno nerealno pričakovati, da bo serijo kmalu dopolnil tudi kakšen model iz Slovenije.

Seveda bom ob priložnosti predlagal tudi to, v svetovnem merilu bi se s preostalimi modeli lahko kosala denimo Plečnikova arhitektura, vendar dejstvo je, da je Slovenija zelo majhen in zato nezanimiv trg za podjetje, kot je Lego. Lahko pa slovenske stavbe iz lego kock kot unikatni modeli velikega merila nastanejo po naročilu, za kar se lahko zainteresirani obrnejo kar name.

Kakšne pa so sicer vaše ambicije v okviru dela za Lego? Bi šli k njim na Dansko?

Za dobro leto dni me še veže pogodba s fakulteto, kjer delam kot mladi raziskovalec, dokončati moram doktorat, situacija pa je zapletena tudi zato, ker sem postal očka. Zato lahko za Lego delam samo pogodbeno kot "freelancer", razvijam nove ideje in računam na uspešno sodelovanje tudi v prihodnje. Odhod na Dansko je mikaven, vendar bi ob tem morala s partnerico opustiti najino arhitekturno prakso v Sloveniji, ki sva jo začela že kot študenta. Odločitev bo tako odvisna tudi od naročil doma.

Kakšna je po vašem prihodnost lego kock? Se bo tudi vaš sin igral z njimi?

Lego kocke so kakovostna igrača, ki spodbuja kreativnost in je večna, zato me ne skrbi. Rem se bo zagotovo igral z njimi, ima tudi že svojo plišasto igračo iz Lega, ki so nam jo ob rojstvu skupaj s čestitkami in posteljnino znamke lego poslali naravnost iz Danske.

Torej, Lego veliko vloži v svoje zaposlene in delovno okolje.

Res je. Odnosi so izjemni, podjetju ne gre samo za profit, ampak tudi za vrednote. Delovno okolje v Billundu je zelo stimulativno - na hodnikih so mize za namizni tenis in košarkarski koši. Ko sem bi prvič na sedežu podjetja, so imeli v čajni kuhinji avtomat za sladoled in vrsto slaščic, ob zadnjem obisku pa so se že preusmerili v zdravo prehrano. Hkrati so vložili v gradnjo vetrnih turbin, da bodo lahko pokrili lastne potrebe po električni energiji.

Kako pa kaj plačajo?

Korektno in v roku. Vendar je s tem zaslužkom povezanih tudi veliko stroškov in obdavčitev pri nas, a denar ni prva motivacija. Vsekakor pa bi mi na Danskem za dostojno življenje zadostovala samo ena služba.