Da bi se njegovo podjetje, ki se sicer ukvarja z izposojo filmov prek spleta, izognilo tonam papirja, ki nastanejo vsakič, ko se vsak od 900 zaposlenih odloči, kdaj bo šel na dopust, je podjetje ubralo drugačno taktiko. Zaposleni lahko po lastni volji razpolagajo s svojimi prostimi dnevi, še nihče od zaposlenih pa ni te svoje svobode in pravice zlorabil, je povedal Hastings.
''Želimo odgovorne, disciplinirane in motivirane ljudi, nagradimo pa jih s svobodnim odločanjem. Najboljši primer tega je naša politika kar zadeva letne dopuste,'' je razložil Hastings. ''Če povem na kratko – nimamo je. Osredotočili smo se na to, da je posel dobro opravljen in ne na to, koliko časa je nekdo delal.''
Milijarder razložil, da so imeli pred letom 2004, tako kot ostala podjetja, klasični model letnih dopustov. ''Nato pa smo ugotovili, da tudi ur, ki jih je delavec v dnevu porabi za delo, nihče ne šteje. Zakaj bi se torej ukvarjali s tem, ali je bil nekdo na dopustu dva ali štiri tedne. To so ostanki industrijske dobe,'' je dejal.
In čeprav se sliši nadvse inovativno in ste do sedaj najverjetneje že zeleni od zavisti, pa ne gre niti za novo niti za osamljeno idejo. Proste roke pri odločanju o dopustu so del moderne politike, s katero novejša podjetja poskušajo pri svojih delavcih onemogočiti ali pa vsaj na minimalno raven znižati t.i. sindrom pregorelosti.
IBM na primer svojim zaposlenim omogoča, da iz službe odidejo kadar želijo, pa tudi dopust lahko nastopijo brez predhodne najave – vse kar je pomembno je, da je posel opravljen v določnem roku.
