"Medtem ko smo mi poslušali grunge, so se v državah bivše Jugoslavije odvijali množični poboji zaradi etničnih razlik. V želji, da bi proslavili 12 let brez genocida, smo se odločili izposoditi Yugota in prečkati Balkan, da bi ugotovili, kaj stoji za vsem tem,“ je v najavi za film sporočil Morton.

Najbolj odmeven del dokumentarnega filma je vsekakor drugi del, v katerem predstavi fenomen turbofolka in njegovo tesno povezanost s srbsko mafijo. Mortonova voditeljica po beograjski nočni sceni je bila Goga Sekulić, ki jo je novinar predstavil kot pretendentko na prestol turbofolka, ki ga zaseda Svetlana Ražnatović Ceca.

Med obiskom nočnega kluba v Beogradu je Morton šokiran nad "sumljivimi moškimi“, ki so se znašli v družbi Sekulićeve, povedal pa je tudi, da je turbofolk v veliki meri financiran strani teh istih "sumljivih oseb“.

Sam turbofolk je v dokumentarcu predstavljen kot "smeti glasbene scene“, recept za turbofolk uspešnico pa naj bi bil elektronska glasba, ki nima veze s folkloro, in vokal lepe prsate punce, ki sicer ne zna peti, a je naučena dodati nekakšen "narodni okras“.

Prispevek o turbofolku se nahaja v drugem delu.

Prvi del:

Drugi del:

Tretji del:

Četrti del:

Peti del: