V fiziki na splošno velja, da nove teorije starih ne ovržejo, ampak jih postavijo v večji okvir. Einsteinova posebna in splošna relativnostna teorija ne ovržeta Newtonove fizike, opišeta pa pojave, ki jih le-temu ni uspelo opisati, kot na primer počasnejši tek ure v letalu v primerjavi z uro na površini Zemlje ali precesijo Merkurjevega perihelija.

Merkurjevo kroženje okoli Sonca ima obliko elipse. Perihelij je točka, v kateri je Merkur najbliže Soncu in je oddaljen od Sonca 46.001.200 kilometrov. Afelij pa je točka na elipsi, v kateri je Merkur najbolj oddaljen od Sonca, in sicer 69.816.900 kilometrov. Perihelij ni zmeraj na istem mestu, ampak se premika v smeri Merkurjevega kroženja, kot je prikazano na sliki.

Merkurjev perihelij

Anomalijo prehitevanja Merkurjevega perihelija je leta 1859 napovedal francoski matematik Urban Le Verrier. Njegove ponovne analize meritev prehoda Merkurja prek Sončnega diska med letoma 1697 in 1848 napovedujejo 38 sekund prehitevanja na stoletje. Kasneje so bile natančneje izračunane na 43 sekund. Premik perihelija, ki ga napoveduje splošna teorija relativnosti, je 43 sekund na stoletje in je eden od močnejših argumentov, ki držijo Einsteina trdno v sedlu.

Tudi če se bodo odkrili delci, ki imajo večjo hitrost od svetlobe, to ne bo omajalo Einsteinovih znanstvenih dognanj, ki bodo ostala pravilna, postavljena pa bodo v širšo znanstveno sliko sveta. Podobno bo z vsemi prihajajočimi fizikalnimi teorijami, ki bodo eksperimentalno potrjene. Čar fizike je v tem, da ima zdrave temelje, ki temeljijo na opazovanju in eksperimentu. "Revolucij", kot so na primer v družbi, ko se spreminjajo družbene ureditve, v fiziki ni.

Newtonovo in Einsteinovo pojmovanje časa

V Newtonovi fiziki je bil čas pojmovan kot fizikalna količina, ki se je uporabljala za opis gibanja materialnih objektov v prostoru, v Einsteinovi posebni teoriji relativnosti pa je čas postal fizikalna količina, v kateri se gibljejo materialni objekti.

Splošno uveljavljeno mnenje danes je, da je čas četrta dimenzija prostora. Sam matematični formalizem X4 = ict, ki opisuje četrto dimenzijo, jasno kaže, da je čas le numerični red gibanja fotona v prostoru. Najmanjša pot, ki jo premeri foton od nekega oddajnika do sprejemnika, je Planckova razdalja.

Vsaki Planckovi razdalji ustreza točno določen Planckov čas, ki je osnovna enota numeričnega reda gibanja fotona in seveda tudi vseh drugih osnovnih delcev in materialnih teles. Newtonov pogled na čas je pravilnejši od Einsteinovega. Čas, ki ga merimo z urami, je numerični red (zaporedje) gibanja oziroma vseh drugih materialnih sprememb.

Pri gibanju fotona ja čas njegovo numerično zaporedje skozi eno in potem naslednjo Planckovo razdaljo in tako naprej. Čas kot numerična količina gibanja ima le "matematični karakter", to se pravi gibanje in vse materialne spremembe se ne dogajajo v času, čas je le njegov numerični red. Vesolje se ne dogaja v času, čas je le numerični red vesoljnih sprememb. Potovanja v času v preteklost ali prihodnost niso možna, lahko potujemo, se gibljemo le v prostoru in čas je numerični red našega gibanja.

Če se bo potrdilo, da se nekateri delci gibljejo s hitrostjo, večjo od svetlobne, bo posebna teorija relativnosti ostala veljavna kot teorija, ki opisuje elektromagnetno valovanje. Čas pa je v obeh primerih le numerični red gibanja delcev v prostoru. O tem so objavili štiri članke v ameriški reviji Eseji fizike (Physics Essays), ki jo izdaja Ameriški inštitut za fiziko (American Instutut of Physics - AIP).

Einsteinovo brezčasno vesolje

Resnici na ljubo ni bil Einstein nikoli privrženec časa kot dimenzije prostora. Govoril je o "štiridimenzionalnem kontinuumu". Njegovi sodobniki so privzeli štiridimenzionalni matematični model nemškega matematika Hermanna Minkowskega kot fizikalno realnost. To nerazumevanje ima stoletne posledice, kajti za večino fizikov je prostor-čas še danes osnovna arena, v kateri se dogaja vesolje.

Einstein in Godel sta v svojih zrelih letih veliko razmišljala o vesolju, kjer čas ni temeljna fizikalna količina, čeprav jasnega opisa takšnega vesolja nista podala. Čas kot numerični red vesoljnih sprememb, ki se dogajajo v vesoljnem prostoru, je v skladu z njuno vizijo.