"Edina stvar, ki sem se je spominjala, je, da sem zaspala kot petnajstletna pubertetnica in pred tem sanjarila o nekem sošolcu, prebudila pa sem se kot 32-letna mati samohranilka," razlaga Jacobsova.
Ko se je nekega jutra pred tremi leti prebudila in pred seboj videla fantiča, ki ji je rekel 'mama', je bila zaprepadena. "Ko sem ga zagledala, sem zavpila. Nisem vedela, kdo je, zagotovo pa se nisem spomnila, da sem ga rodila."
Naomi je s pomočjo družine in prijateljev, pa tudi dnevnika, ki ga je redno pisala, v naslednjih treh letih skušala povezati delce svojega življenja v zadnjih 17 letih, ki se jih ne spominja. Vsakdanje stvari, kot je mobilni telefon, elektronska pošta, družbena omrežja – o vsem tem ni vedela prav nič.
"V prvih nekaj mesecih sem skušala ugotoviti, kdo sem. Ponoči sem jokala in sanjarila, da sem spet v šoli, ko je bila zaljubljenost moja največja skrb. No, sčasoma pa sem se privadila na ta 'nov' svet," razlaga Naomi, ki se ji je do današnjega dne spomin sicer v celoti povrnil. Dodaja pa, da ji zadnja tri leta niso bila niti malo zabavna.
