Tudi samomori slabijo japonsko gospodarstvo

Med vzroki za naraščanje samomorov ekonomisti navajajo posledice gospodarskih težav, ki se na Japonskem nadaljujejo od 90. let minulega stoletja. (Foto: AP)

Predvsem so v to vsoto vključene plače v višini 17,7 milijarde evrov, ki jih samomorilci tudi od prejšnjih let zaradi smrti niso mogli prejeti, zaradi česar se je za tolikšno vsoto znižala kupna moč prebivalstva. Letna stopnja samomorilnosti je 25 na 100.000 prebivalcev, kar je skoraj dvakrat več, kot je svetovno povprečje, in zdaj tudi veliko več kot v Sloveniji, kjer pa je bilo še pred nekaj leti (ko smo bili za Litvo, Belorusijo in Rusijo v svetovnem vrhu) med 100.000 prebivalci kar 28 samomorilcev. Lani je tako naredilo samomor več kot 30.000 Japoncev.

Predsednik vlade Naoto Kan meni, da ta visoka stopnja samomorov, ki se je v zadnjih desetih letih povsem drugače kot pri nas celo povečala, priča o nezadovoljstvu v državi. "Obstajajo številni razlogi za samomor. Če jih bomo poskušali odpraviti, bomo prispevali k družbi z manj trpljenja," je dejal japonski premier.

Med vzroki za naraščanje samomorov ekonomisti navajajo posledice gospodarskih težav, ki se na Japonskem nadaljujejo od 90. let. Poleg tega podobno kot v zahodni Evropi družinske vezi niso več tako pomembne kot nekoč. Posameznik, ki je izgubil delo, je pogosto prepuščen samemu sebi, hkrati pa velja za ničvrednega, saj je v japonski družbi še veliko bolj kot v Evropi mogoče osmisliti življenje predvsem z delom in službo. Veliko k samomorom Japoncev prispeva tudi budizem, ki je na Japonskem ena od najpomembnejših religij in v katerem v nasprotju s krščanstvom samomora ne obravnavajo kot nekaj grešnega in nesprejemljivega.